Matura, ki pomeni zaključek srednješolskega izobraževanja, je v Sloveniji lahko splošna ali poklicna.
Splošna matura je pogoj za nadaljevanja študija na univerzitetnih programih. Poklicno maturo opravljajo dijaki tehniških srednjih šol. Če slednji opravijo še peti predmet, se lahko vpišejo na nekatere univerzitetne smeri. Prednost mature je v tem, da se pri maturi uporablja enotna pravila, postopke, vsebine in merila ocenjevanja, s tem pa se zagotavlja enakost pogojev za vse kandidate.
Splošna matura
Splošna matura je pogoj za študij na univerzitetnih programih. Opravljajo jo dijaki gimnazij in maturitetnega tečaja. Obsega pet predmetov: slovenščino, matematiko, tuj jezik ter dva izbirna predmeta. Splošno maturo lahko v celoti opravljajo kandidati, ki so uspešno končali četrti letnik gimnazije ali maturitetni tečaj in tisti, ki so ali bodo v letu, ko opravljajo splošno maturo, dopolnili najmanj 21 let. Posamezni izpit splošne mature lahko opravljajo kandidati, ki so že opravili splošno ali poklicno maturo, tisti, ki so se prijavili k poklicni maturi in izpolnjujejo pogoje za opravljanje te mature in tisti, ki so v tujini pridobili spričevalo, nostrificirano kot maturitetno spričevalo.
Poklicna matura
V preteklosti so to obliko mature imenovali tudi zaključni izpit. Opravljajo jo dijaki tehniških srednjih šol. Obsega štiri predmete: slovenščino, matematiko ali tuji jezik, strokovni predmet ter seminarsko nalogo oziroma projekt. Če dijaki opravijo še peti predmet, se lahko vpišejo na nekatere univerzitetne smeri. S poklicno maturo kandidati dokazujejo doseganje standardov znanj, ki so določeni s cilji izobraževalnih programov srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja, poklicnega tečaja ter usposobljenost za visokošolski študij. Poklicna matura je oblika zaključnega izpita. Z opravljeno poklicno maturo kandidat pridobi srednjo strokovno izobrazbo.
Pogoji za opravljanje poklicne mature so uspešno končan četrti letnik izobraževalnega programa srednjega strokovnega izobraževanja, uspešno končan drugi letnik izobraževalnega programa poklicno-tehniškega izobraževanja, zaključen četrti letnik gimnazije in opravljen poklicni tečaj ali opravljen mojstrski izpit.
Kandidat se k poklicni maturi prijavi na tisti šoli oziroma organizaciji za izobraževanje odraslih, na kateri je bil vpisan v času izobraževanja oziroma kjer je končal zadnji letnik, do roka, določenega s koledarjem poklicne mature.
Dva oziroma trije maturitetni roki
Poklicna matura vsako leto poteka v treh rokih: spomladanskem, jesenskem in zimskem. Dijak se lahko prijavi h katerem koli roku. Praviloma se opravlja v celoti, kar pomeni, da je treba izpite iz vseh štirih predmetov opraviti v enem izpitnem roku (spomladanskem, jesenskem ali zimskem).
Splošna matura vsako leto poteka v dveh izpitnih rokih: spomladanskem (maj – junij) in jesenskem (avgust – september). Kandidat lahko maturo v celoti opravlja večkrat.
Zlati maturanti
Kandidat opravi splošno maturo z izjemnim uspehom, če doseže ali preseže število točk, ki jih za posamezno šolsko leto določi Državna komisija za splošno maturo. Doslej so morali t. i. »zlati maturanti« doseči vsaj 30 točk.
