Preverjeno: razbiti najpogostejši miti o koronavirus cepivih

Avtor:
Janko Šali
-

Koronakriza je dala zagon novim teorijam zarot. Popolnoma razumljivo, saj v stanju nestabilnosti, v katerem smo se znašli, ljudje iščejo jasne in preproste odgovore. Te ponudijo teorije zarote, ki poenostavljeno in enostransko razlagajo zapletene procese. Na družbenih omrežjih lahko vsak dan spremljamo objave, ki dvomijo v koristnost cepiv ali celo pozivajo k bojkotu cepljenja. Njihovi argumenti temeljijo na določenih mitih, katerim se je uspelo tako razširiti, da spodkopavajo zaupanje v znanost. Preverimo nekaj takšnih mitov.

1. S cepivom nam hoče Bill Gates vstaviti mikročipe

Ta mit se je rodil lansko pomlad, ko je Bill Gates razpravljal o možnostih digitalnih zdravstvenih certifikatov, ki bi olajšali sledenje okužbam. Gre za ad hoc združitev dveh zgodb in prehiter zaključek. Organizacija Gates Foundation je pred nekaj leti financirala raziskave posebnega črnila, ki bi ga dodajali cepivom, da bi lahko zdravnik s posebno lučjo preveril, ali je oseba že cepljena. To bi zmanjšalo potrebo po tiskanih potrdilih o cepljenju in olajšalo delo zdravstvu. Kombinacija tega in govor o digitalnih cepilnih knjižicah (pa tudi dejstvo, da je Bill Gates direktor Microsofta) je rodila govorice o mikročipih, ki naj bi se uporabljali za sledenje posameznikom, nadzorovanje naših misli in totalen nadzor nad družbo. Teorije zarote, ki govorijo o mikročipih, o svetovnih elitah, ki si želijo s tehnologijo podrediti malega poštenega človeka, so že stara stvar (spomnimo se ljudi z aluminijastimi čeladami iz ameriških komedij). Epidemija in družbena omrežja pa so poskrbela, da so se takšne govorice bolj razširile kot kadarkoli do zdaj.

2. mRNK cepivo spremeni našo DNK

Nekatera cepiva uporabljajo novo metodo spodbujanja in treniranja imunskega sistema proti okužbi s covidom-19, kar je marsikoga prestrašilo. Gre za princip mRNK cepiv, ki več ne vsebujejo dejanskih delčkov virusa temveč le mRNK zapis o virusu. Cepivo AstraZenece in druga, ki so narejena po starem kopitu, delujejo tako, da telo prepozna neškodljive in razredčene delčke virusa v cepivu ter sproži imunsko reakcijo, jih uniči in si zapomni, kako to storiti ob dejanski okužbi – razvijemo imunost. mRNK iz Pfizer-BioNTech cepiva pa nosi zapis, ki ga celice uporabijo, da izdelajo neškodljiv del virusa, katerega prepozna naš imunski sistem in se pripravi na resnejšo okužbo. mRNK molekule so prisotne v celici zunaj celičnega jedra, stran od DNK. mRNK cepivo torej nikakor ne more spreminjati ali kakorkoli vplivati na naš DNK.

3. Cepivo izdelujejo iz splavljenih zarodkov

Podjetje Johnson & Johnson se je približno pred tremi meseci zagovarjalo pred tiskom glede trditev, da njihovo cepivo vsebuje celice mrtvih zarodkov. Ta mit izhaja iz dejstva, da se pri laboratorijskem gojenju določenih virusov uporablja človeške celice kot gostitelja. Celice, ki jih uporabljajo, morajo imeti neomejeno življenjsko dobo, kar ne pomeni, da ne odmrejo, temveč, da se nikoli ne nehajo deliti. V te namene se uporablja embrionalne celice (med ostalim) človeškega fetusa splavljenega leta 1985 na Nizozemskem, ki jih od takrat gojijo in uporabljajo v več laboratorijih po svetu, tudi v Johnson & Johnsonovem. To pa je v svojem slogu izpostavil rimskokatoliški nadškof New Orleansa in pozval vernike, da zavrnejo cepivo »v katerem so celice splavljenih otrok«. Ta teorija uporablja tabu tukajšnjega prostora in časa (splav), da igra na čustva privržencev, tako kot po Indiji krožijo govorice, da so v cepivu celice in iztrebki krav.

4. Prehitro so jih razvili in brez dovolj testiranja

mRNK tehnologijo raziskujejo že več kot trideset let. Rekordno hitrost spravljanja cepiva proti covidu-19 v obtok lahko pripišemo manj birokratskim zapletom, kot je to v navadi. Zaradi splošne nuje so države omilile in pohitrile nekatere pravne postopke, vendar zdravstvenih standardov niso zniževali. Da so zahteve po varnosti cepiva dovolj visoke, lahko vidimo v primeru AstraZenece. Uporabo tega cepiva je Vlada RS zaustavila, kot so to storile tudi druge evropske države. Cepljenje se je nato znova sprostilo po podrobni analizi Evropske agencije za zdravila (Ema), ki je ugotovila možno povezavo med cepljenji in zelo redkimi pojavi krvnih strdkov, a zaključila, da so nevarnosti necepljenja veliko večje. V Sloveniji je bilo cepljenih dobrih 427.000 ljudi, z drugim odmerkom okoli 213.000. To je 640.000 cepljenj in 22 zapletov s krvnimi strdki (ne pa tudi smrti), kar je 0,00003 %. Le zaradi suma, da cepivo povzroča te zaplete, pa so že za nekaj dni zaustavili cepljenje z AstraZeneco. Toliko o preventivnih ukrepih in skrbi za zdravje ljudi.

5. »Oseba X se je cepila in vseeno zbolela«

Eden izmed pogostejših izgovorov proti cepljenju te dni je osnovano na anekdotah, da cepivo sploh ne deluje, saj so nekateri ljudje zboleli po cepljenju. Ljudje, ki širijo te informacije, pozabijo, da ne postaneš imun že na dan cepljenja. Deloma odporni postanemo 2–3 tedne po prvem odmerku (odvisno od vrste cepiva) in bolj odporni 2–3 tedne po drugem odmerku. Inkubacijska doba covida‑19 je med 1 in 14 dni. To pomeni, da nekdo, ki je zbolel 1 teden po cepljenju, sploh še ni bil precepljen in se je zelo verjetno okužil pred cepljenjem.

6. Lahko škodi nosečnicam, našemu imunskemu sistemu in je še bolj nevarno kot virus sam

Informacije, da covid-19 cepiva škodijo nosečnicam, izvirajo iz ene same neznanstvene in nepreverjene blog objave. To so nato razširili številni mediji in nastala je teorija zarote, ki ne stoji na preverjenih podatkih.

Subkultura aktivistov, anti-vaxxerjev, tistih, ki ne verjamejo v koristnost cepljenja in moderne medicine nasploh, je že stara stvar. Morda so najbolj znani po izjavah, da cepiva povzročajo avtizem, medtem pa citirajo že večkrat ovrženo. So nekakšna kultna skupina teoretikov zarot in trenutna situacija jim je pisana na kožo. Poleg zgoraj naštetih po družbenih omrežjih krožijo še bolj splošni, še manj preverjeni in bolj moralizirajoči kot znanstveni miti. Njihov moto je preprosto »nič kar vam povedo zdravniki, šola in politiki ni res.« Pojavljajo se trditve, da cepiva proti covidu-19 škodujejo nosečnicam, da uničujejo naš imunski sistem, da so bolj nevarna kot virus, da covid-19 sam sploh ni tako nevaren in da je epidemija laž. Toda njihovi argumenti ne držijo vode. Temeljijo na nepreverjenih informacijah, pristranskih podatkih, trditvah vzetih iz konteksta, poenostavljanju in subjektiviziranju tematike. Igrajo na čustveno noto nič hudega slutečega bralca in marsikoga prepričajo. V tako nestabilnih časih vsi iščemo preproste odgovore in teoretiki zarot ponujajo ravno to. Pa četudi so izmišljotine.

Nič ni narobe s postavljanjem vprašanj. Vsi dvomimo, tudi zdravniki. Nekaterih stvari še ne vemo, a to ne sme ustaviti priporočil in informacij, ki so osnovane na preverjeni znanosti. Kot povsod, tudi tu velja, da je dobra mera srednja mera. Cepiva so, glede na vse, kar vemo, varna in vsakič boljša alternativa bolezni. Njihova učinkovitost proti smrti in težjim oblikam bolezni je okoli 95 %, kar nekateri jemljejo kot znak napake, vendar to je realnost sveta. Ljudje smo si različni in odstopanja so vedno prisotna. Vendar vsak dan vemo več o novem koronavirusu, zato moramo ohraniti zaupanje in dvignjeno glavo. Zdravstvena stroka ves čas beleži varnost cepiv in po potrebi posreduje z dodatnimi raziskavami, saj imamo skupen cilj: preprečiti čim več smrti. Za doseganje tega cilja pa je precepljenost populacije najboljša pot, zato se moramo cepiti vsi, razen tistih, katerim je osebni zdravnik to odsvetoval (ljudje z zgodovino hudih alergijskih reakcij in tisti s hudo oslabljenim imunskim sistemom). Manj kot je potencialnih gostiteljev, hitreje bo epidemija izzvenela, lažje bomo zadihali in teorije zarot bodo izgubile nekaj svoje prevelike moči.

Viri:

Janko Šali

Novinar

Prejšnji članekReferendum o vodah: Potrebna še slaba polovica podpisov
Naslednji članekKakšne so moje pravice, če kot študent odprem s. p.?
Janko Šali

Novinar

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA

Uporabljamo Akismet za manjšanje neželenih oglasnih komentarjev (spam). Politika zasebnosti.