Osemurni delavnik. Tako pogost in standarden, da se ga večina veseli. Nekateri reveži celo sanjajo o osemurnem delavniku. Ampak ali si se kdaj vprašal, zakaj ravno osem ur? Od kod ta model delavnika izvira? Ali sploh deluje?
Valižanski tekstilec, Henry Ford in stavke
V začetku prejšnjega stoletja je bilo popolnoma normalno, da so delavci v tovarnah delali tudi po 14 ur na dan, tudi med sobotami in nedeljami. Podjetja so imela uslužbence, ki so strogo preverjali prisotnost in so se lahko celo nenapovedano prikazali pred vrati delavčevega doma.
A skorajda že stoletje prej je valižanski tekstilec, aktivist in eden izmed očetov utopičnega socializma Robert Owen v svojih tekstilnih tovarnah uvedel strogi petdnevni, osemurni delavnik. Njegov slavni izrek je bil: » Osem ur dela, osem ur rekreacije in osem ur počitka.«
Leta 1929 je Henry Ford, ustanovitelj avtomobilske tovarne Ford, za svoje delavce uvedel enak sistem kot Owen. A čeprav je bil Ford kapitalistični vizionar, njegovi kapitalistični »tovariši« niso bili zainteresirani za takšno reformo. Leta in leta je bilo potrebno, da se je osemurni delavnik uveljavil skorajda po celem zahodnem svetu. A čeprav je bila ta sprememba takrat sprejeta z navdušenjem, je dandanes osemurni delavnik popolnoma odveč in je eden glavnih vzrokov nezadovoljstva na delovnem mestu ter izgorelosti.
Ali je osemurni delavnik primeren za današnje čase?
Osemurni delavnik je lahko včasih preskrbel celotno družino. Medtem ko je eden izmed staršev oddelal osemurni delavnik, je drugi poskrbel za družino, preskrbo hrane in pripravo obrokov ter postoril gospodinjske opravke. Danes pa že pari brez otrok težko držijo vsakodnevni tempo, kaj šele starši.
Povprečen delavec porabi vsaj okoli pol ure, da zjutraj pride na delovno mesto in po končani službi domov. Torej gre vsaj ena dodatna ura v službene namene iz prostega časa. V današnjih časih mnogi delavci domov pripeljejo še vsaj za eno do dve uri dela, ki ga je treba »nujno« narediti do naslednjega dne.
Kljub domov pritovorjenemu delu moramo po službi poskrbeti za želodec, domovanje, državljanske dolžnosti in seveda za svoje otroke (če jih imamo). Prosti čas tako na nek način porabimo za sposobnost in pripravo na naslednji delovni dan.
Ampak po dolgem dnevu dela, hitenja sem ter tja, gospodinjenja in drugih opravkov si zaslužimo tudi malo sprostitve. Toda ko končamo z zgoraj omenjenimi aktivnostmi, je ura že kar pozna. Tako čas za spanje porabimo za sprostitev in se slabo spočijemo. Temu sledijo utrujenost, slaba produktivnost in izgorelost.
Znanost izpodbija osemurni delovnik
Tudi znanost se ne strinja z osemurnim delavnim klišejem. Psihologi namreč ugotavljajo, da je človek najbolj produktiven prvih 90 minut dela, nato pa se možgani že utrudijo oziroma porabijo stimulacijo, ki da človeku delovni zagon.
Po teh 90 minutah si stimulacijo lahko povrnemo z 20—30 minutnim odmorom. Če bi se na delovnem mestu upoštevala ta matematika, bi po večini delavci lahko opravili več dela v 6 urah kakor s konstantnim delom v osemurnem delavniku.
In če damo roko na srce, redko kdo dela popolnoma zbrano in predano celih osem ur. Nekatere raziskave so pokazale, da zadnji dve uri povprečnega delavnika delavnost izredno pade in pride do vse več brskanja po internetu ter družbenih omrežjih, počasnega odgovarjanja na elektronsko pošto ter »nujnih« klicev domov.
Boniteta krajšega delavnika za podjetja
Japonska branža Microsofta, na primer, je za en teden preizkusila 4–urni delavnik in produktivnost njihovih zaposlenih je poskočila za 40 odstotkov. Tudi druga podjetja so že preizkusila krajši delavnik. In večina od teh podjetji poroča pozitivne rezultate.
Bolj predane, zadovoljne in zagnane delavce, manjše stroške obratovanja, hitreje opravljeno delo in s tem tudi večji dobiček. Glavna od teh bonitet tudi je odlično poslovno in delovno vzdušje na delovnem mestu.
Ista podjetja pa tudi opozarjajo, da se je na spremembo delovnega urnika treba temeljito pripraviti. Pred spremembo je potrebno dobro spoznati potek dela, spremeniti način izplačila plače in predvideti možne probleme, ki bi jih znal skrajšani delavnik prinesti.
Novinar
