Sem Tjaša Šuštar, mag. Zakonskih in družinskih študijev s končanim izpopolnjevanjem iz zakonske in družinske terapije. Diplomirala sem na dvopredmetnem programu Teologija in španščina, med katerim sem se udeležila tudi enoletne Erasmus izmenjave v Španiji.
Izkušnja študija v tujini in tujem jeziku, nova obzorja, ki se odprejo ob stiku z drugimi kulturami, mednarodna prijateljstva, ki spremenijo tvoj pogled na svet, in izzivi, pred katere si postavljen in ki te močno izoblikujejo, so izkušnja, ki jo vedno rada priporočam študentom. Malo manj pa bi jo verjetno priporočila moja babica, ki se je sprva bala, da bom zaradi kakšnega fanta ostala v Španiji, na koncu pa je morala sprejeti, da sem se zaljubila in leta kasneje poročila s Čilencem ter si oblikovala dom v Santiagu de Chile, kjer živim že 5 let.
V Čilu sem se po enoletnem uspešnem procesu priznavanja izobrazbe zaposlila kot svetovalna delavka v šoli s socialno ogroženimi otroki, kasneje pa sem se podala na samostojno terapevtsko pot ter se izobrazila tudi za porodno in poporodno dulo (spremljevalko), ter pričela spremljati (bodoče) mamice in očke pri enem najbolj svetih trenutkov: pričakovanju in rojstvu novega bitjeca. Danes izvajam individualne, partnerske in družinske terapije na obeh kontinentih, tudi za Slovenijo v online obliki, ter vodim različne delavnice in predavanja za ženske in starše.
Na svoj študij na Teološki fakulteti, UL, kjer sem preživela skupno 8 let (dodiplomski, magistrski študij in izpopolnjevanje) imam res lepe spomine. Oseben odnos s profesorji, tematike, ki so se dotikale globin, praktične vaje in študijska praksa (med magisterijem iz ZDŠ), izkušnje dela s skupinami ter delo na sebi mi je omogočilo, da sem že v času svojega študija lahko svoje znanje in veščine prenesla v prakso. Kot prostovoljka sem delala na različnih področjih: na poletnih taborih za gluhe in naglušne otroke, v varni hiši za ženske in otroke, v kriznem centru za mlade, na zaupnem telefonu za ljudi v stiski, ter kot katehistinja in animatorka na duhovnih vajah. Izkušnje, pridobljene pri tem delu, so me gradile tako osebno kot profesionalno, ter me hkrati napolnjevale z novim zagonom za študij, saj sem lahko preverila, da to, kar študiram, resnično »deluje«.
Svojega magistrskega študija Zakonskih in družinskih študijev na TEOF se velikokrat spominjam z nasmehom na obrazu, saj sta bili to dve izmed najlepših let v mojem življenju. Vsako jutro sem komaj čakala, da vstanem in se odpravim na faks ter odkrijem nove »skrivnosti« človeške psihe, duhovnosti in življenja v odnosih. Z manjšo skupinico sošolcev, s katerimi sem skupaj rasla in delila globoke procese, ki so se med študijem odpirali, smo bili tako željni znanja, da smo celo odmore izkoristili za prakticiranje tega, kar smo se naučili na predavanjih. Študentska kosila so se spremenila v večurne pogovore o odnosih, možganih, travmi in osebni rasti. Večkrat pa je postal tudi odmor za kavico v bližnji Stiški čajnici priložnost, da smo kakšen miren kotiček in nekaj stolov izkoristili za vajo terapevtskih intervenc preko igre vlog.
Danes sem izjemno hvaležna za možnost študija nečesa, kar me je tako zelo veselilo, in za vso podporo staršev ter moža, ki me je za časa specialističnega študija potrpežljivo čakal na drugem koncu sveta. To mi je namreč omogočilo priti do poklica, ki me izjemno izpolnjuje in s katerim čutim, da lahko na najboljši način svoje darove podarjam svetu.
