Po zvočnem udaru My Bloody Valentine bomo v Kinu Šiška gostili še drugo legendo shoegazea! Zasedba The Jesus and Mary Chain je s svojimi zidovi kitarskega hrupa in sanjavimi pop strukturami v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zasejala semena tega žanra in spremenila alternativni rock za vse čase. Po mnenju NME je svojčas veljala celo za najboljši bend na svetu – poleg vseh drugih priznanj njen prvenec Psychocandy še danes spada med 1001 albumov, ki jih morate slišati pred smrtjo. Po razpadu in ponovni združitvi se še vedno izvrstna škotska naveza k nam vrača s prvo ploščo po 19 letih, letošnjo Damage and Joy. Za ogrevanje bodo poskrbeli domači shoegaze junaki Haiku Garden.
Preden sta se vzkipljiva brata William in Jim Reid, ustvarjalno jedro The Jesus and Mary Chain, kar med nastopom konec devetdesetih divje sprla in za več let odkorakala z odrov, sta s spreminjajočim se naborom sočlanov izdala pol ducata albumov. Med njimi je tudi prelomni Psychocandy leta 1985, na katerem se je še kot bobnar kalil poznejši vodja benda Primal Scream, Bobby Gillespie. Na omenjenem prvencu je skupina sladkobne pop planjave tistega časa ogradila s temačno trdnjavo kitarskega feedbacka, mimogrede postavila enega od temeljnih kamnov shoegazea in glasbeno zgodovino obogatila za enega njenih najboljših in najvplivnejših albumov.
Po razhodu sta brata potrebovala osem let, da sta spet nastopila skupaj, in še dodatno desetletje, da sta z osveženo postavo izdala prvo novo ploščo, Damage and Joy. Produkcijo sta zaupala ustanovnemu članu in nekdanjemu basistu kultne skupine Killing Joke, Youthu, v 14 novih komadih pa se poklonila zapuščini zamegljenega, nastrobiranega vzdušja “njunih” osemdesetih, a hkrati tudi uspešno tvegala s posodobljenim zvokom. Oziroma, kot je jedrnato zapisal The Guardian, “album vsebuje stare in nove skladbe ter trenutke čiste blaženosti”. Tisti, ki ste skupino ujeli leta 1989 v Hali Tivoli, veste, o čem je govora, tisti, ki ste jo zgrešili, pa se lahko veselite edinstvene priložnosti v živo izkusiti bend, katerega zvočna zapuščina še vedno vpliva na zvok mlajših izvajalcev, kot so A Place To Bury Strangers, Wavves, The Horrors in mnogi drugi.
Štiričlanska zasedba Haiku Garden iz Ljubljane je pred dobrima dvema letoma domačo sceno osvežila z zidovi lebdečega kitarskega ruženja, spevnimi melodijami in prelepimi atmosferami. Nase je sprva opozorila kot predskupina hrupnih večernikov Mile Me Deaf, koncertno izpopolnjevanje pa je nadaljevala na Klubskem maratonu Radia Študent, Trnjefestu, INmusicMENTu, festivalu Velvet in drugod. Po navdušujočem nastopu na letošnjem MENTu se je skupina odpravila na uspešno turnejo po Vzhodni Evropi, po vrnitvi pa se je izvrstno odrezala tudi kot predskupina newyorške zasedbe LVL UP v Gromki in na Šiškinem malem odru pred SUUNS. O tem, da se dobra glasba skupine sliši daleč, pa priča tudi dejstvo, da je singel ‘Rosetta’ kot komad dneva na seattleškem radiu KEXP predvajal tudi Kevin Cole, obraz te kultne glasbene institucije.
