Leto 2020 je bilo poleg pandemije katastrofalno tudi drugače: planet je bil dobesedno najbolj vroč do sedaj. Z letom 2016 si deli prvo mesto od začetka vodenja evidenc leta 1880, so nedavno poročali znanstveniki Nase.
Raziskovalci Nacionalne uprave za oceane in atmosfero (NOAA), so v ločeni oceni ugotovili, da je bilo leto 2020 drugo najbolj vroče leto in je ravno pod rekordom iz leta 2016. Po izračunih NOAA, so bile povprečne temperature kopnega in oceanov v letu 2020 za 0,98 stopinje Celzija višje od povprečja. Le 0,02 °C hladneje od povprečnih temperatur leta 2016.
Za primerjavo, Nasini znanstveniki so ugotovili, da so bile svetovne povprečne temperature površin leta 2020 za 1,02 °C toplejše od povprečja 20. stoletja, zaradi česar so leto 2020 razglasili za najtoplejše.
Strokovnjaki agencij NASA in NOAA so svoje ocene podnebnih trendov in svetovnih temperatur leta 2020 delili na letnem srečanju Ameriškega meteorološkega društva, ki je letos potekalo virtualno. Raziskovalci obeh agencij pregledujejo enake surove podatke, večina zbranih na tisočih instrumentov na kopnem in v oceanih, vendar za dosego svojih rezultatov uporabljajo drugačno metodologijo in obdelavo.
In čeprav sta NASA in NOAA leto 2020 uvrstili različno, sta njuni sporočili enaki: Zemlja se segreva brez primere, svetovne temperature pa so se v zadnjih pol stoletja nenehno dvigovale.
»Ponavljamo vam eno in isto zgodbo o dolgoročnih spremembah«
Od osemdesetih let prejšnjega stoletja so se Zemljine povprečne svetovne temperature zvišale za 1,2 °C, pravijo pri Nasi. Že 44. leto zapored so bile globalne temperature površja na kopnem in morju višje od povprečja 20. stoletja; 10 najtoplejših let je zabeleženo od leta 2005, sedem najtoplejših pa od leta 2014.
Zadnjih sedem let je bilo najtoplejših zabeleženih sedem let, kar je značilno za tekoči in dramatičen trend segrevanja.
Znanstveniki NOAA so tudi poročali, da je severna polobla leta 2020 doživela najbolj vroče leto doslej, temperature pa so bile za 1,28 °C toplejše od povprečja 20. stoletja. Toda nekateri najbolj dramatični vplivi segrevanja Zemlje so bili vidni na Arktiki. Pokritost morskega ledu je septembra, ko je obseg ledu na Arktiki sezonsko najnižji, znašala približno 10 milijonov kvadratnih kilometrov, kar je leta najmanj do sedaj. Samo Grenlandija vsako leto izgubi približno 250 giga ton ledene mase, zaradi segrevanja podnebja.
Podrti rekordi
Skozi vse leto so se temperaturni rekordi podirali po vsem svetu. 9. februarja 2020 je Antarktika doživela svoj najbolj vroč dan doslej s temperaturami, ki so se v argentinski raziskovalni bazi Marambio na otoku Seymour povzpele na 20,75 °C. Sibirija je maja in junija v rekordni vročini napihnila temperature, ki so 20. junija v mestu Verhoyansk dosegle 38 °C, kar je najbolj vroče na Arktiki.
V Avstraliji so podaljšana suša in vročinski valovi leta 2019 sprožili rekordno sezono požarov, ki je dosegla vrhunec 2020 z mega požarom, ki je požgal skoraj 600.000 hektarjev. Do konca sezone je zgorelo več kot 20 % gozdov celine, pri čemer je umrlo približno pol milijarde divjih živali in ustvarilo dim, ki se je razširil v stratosfero in dosegel 30 kilometrov višine.
Leto 2020 so preplavile tudi nevihte. Pojavile so se 103 poimenovane nevihte, kar izenači rekord iz leta 2018. Od tega jih je 45 neviht doseglo orkansko moč z neprekinjenim vetrom najmanj 119 km / h. Atlantska orkanska sezona je bila med najbolj obremenjenimi in najintenzivnejšimi doslej, kar je povzročilo rekordnih 30 orkanov. Globalno segrevanje ne povzroča nujno več neviht, lahko pa so močnejše in povzroči tudi pogostejše nastajanje glavnih tropskih ciklonov.
Ali je eno leto rekordno ali ne, v resnici ni tako pomembno. Pomembni so dolgoročni trendi. S temi trendi in s povečevanjem človeškega vpliva na podnebje moramo pričakovati, da se bodo rekordi še naprej podirali.
To ni nova normala. To je le pokazatelj, kaj prihaja.
Novinar
