V vsakdanjem življenju besedo depresija pogosto uporabljamo z namenom opisa trenutnega ne ravno vedrega razpoloženja (npr. ko rečemo: »oseba je v depri«, ali pa »padel je v depresijo«…). Tako dobimo vtis, da je depresija nekaj prehodnega, nedolžnega in predvsem nekaj, kar »ima« vsak.
Resnica je, da je depresija resna duševna bolezen, za katero je značilna vztrajna potlačenost, ki jo spremljata nizka samozavest in izguba zanimanja oziroma veselja do prej sicer prijetnih dejavnosti. Pri ženskah je depresija približno dvakrat pogostejša kot pri moških. Strokovnjaki ocenjujejo, da bo vsaj enkrat v življenju za depresijo zbolela vsaka šesta oseba, danes pa je depresiven vsak dvajseti med nami.
Na nastanek depresije vpliva troje dejavnikov: prirojene, pridobljene lastnosti ter življenjske okoliščine. Če je kdo v družini že zbolel za depresijo, je bolj verjetno, da se bo to zgodilo tudi tebi. Prav tako so bolj ranljivi tudi ljudje, ki ne zaupajo vase in v svoje sposobnosti in katerih pogled na svet je prežet s pesimizmom. Depresijo lahko povzročijo tudi različne življenjske obremenitve (npr. kronična bolezen, denarne težave, težave v medosebnih in družinskih odnosih) ali pa nenadni dogodki, ki spremenijo našo življenjsko utirjenost (npr. izguba drage osebe, izguba službe, upokojitev).
Znaki depresije so številni, po navadi se pojavijo počasi in jih vsaj v začetku sploh ne opazimo ali pa jih zamenjujemo z drugimi obolenji. Za depresijo so značilni štirje sklopi znakov: znaki depresije v mislih, v čustvih, v vedenju in v telesu.
V izogib prepoznemu ukrepanju bodi pozoren/-a na očitne dolgotrajnejše spremembe v zgoraj omenjenih štirih sklopih znakov tako pri sebi kot pri svojih najdražjih.
Več najdeš tudi na:
Novinar
