Med spopadanjem s pandemijo novega koronavirusa smo pozabili na dolgotrajnejšo, a prav tako pomembno bitko z globalnim segrevanjem. Časa za zmanjševanje posledic nam zmanjkuje, zato morajo oblasti v letu 2021 začeti radikalno ukrepati.
1. Konferenca v Glasgowu
Novembra 2021 se bodo državni voditelji zbrali v Glasgowu. Prvo podnebno konferenco so imeli leta 2015 v Parizu, ko so se prvič skupno soočili s problemom globalnega segrevanja. Oblasti so se dogovorile, da se bodo vrnile vsakih pet let in ponovno ovrednotile zmanjševanje ravni ogljika. Zaradi pandemije je bila konferenca prestavljena za eno leto.
2. Začetni premiki so že v teku
Septembra je na generalni skupščini Združenih narodov kitajski predsednik Xi Jinping oznanil, da Kitajska namerava doseči ogljično nevtralnost do leta 2060. Japonska in Južna Koreja napovedujeta, da bosta do leta 2050 dosegli nične izpuste toplogrednih plinov. Evropska unija, ki se je prav tako zavezala, da bo postala ogljično nevtralna do leta 2050, si je zastavila nove cilje pri kratkoročnem zmanjšanju toplogrednih izpustov. Upanje prinaša tudi izvolitev Joeja Bidna za novega ameriškega predsednika.
3. Obnovljivi viri so postali najcenejši vir energije
Če bodo države naprej večale svoje naložbe v vetrno energijo in sončno sevanje, bodo cene obnovljivih virov v naslednjih nekaj letih znatno padle, kar bo privedlo do zapiranja premogovnikov. Več energije kot bomo proizvedli, cenejša bo.
4. Pozitivna stran novega koronavirusa
Pandemija koronavirusa nam je poleg vsega drugega prinesla eno večjih ekonomskih kriz. Ekonomski šok je prisilil vlade, da rekonstruirajo svoje gospodarstvo. Obrestne mere po svetu so ničelne ali celo negativne, kar pomeni, da lahko oblasti več denarja namenijo zelenim naložbam.
5. Podjetja spreminjajo svoje politike
Družbeni pritisk na podjetja, ki še ne vključujejo podnebnih sprememb v svoje programe, se veča. Ena pomembnih točk konference v Glasgowu bo sprememba finančne strukture, ki bo od podjetij zahtevala, da s svojimi dejavnostmi in naložbami stremijo k boljši prihodnosti. Projektu se je pridružilo že sedemdeset centralnih bank.
Kljub nekaterim pozitivnim spremembam je pred nami dolga in zahtevna pot. Če želimo doseči zastavljene cilje, moramo do leta 2030 izpuste emisij zmanjšati za polovico. Države morajo vzpostaviti konkretne strategije in začeti ukrepati danes. Preveri, kako lahko pomagaš sam.
Junior novinar
