Rezultati raziskave so pokazali: Slovencem so telefoni postali glavni vir zabave

Morda še nikoli bolj kot letos nismo uvideli, koliko nam pomenijo in predvsem, kako nam lahko pomagajo sodobne tehnološke naprave, kot so pametni telefoni, tablice in računalniki. Huawei, ki ima eno od treh največjih trgovin z aplikacijami na svetu AppGallery, je v luči tega nedavno izvedel spletno raziskavo o uporabi in pomeni pametnih mobilnih naprav ter z njimi povezanih aplikacij. Aplikacije so namreč postale naš vsakdanji spremljevalec in pomočnik, ki nam pomaga ostati povezan s svojimi bližnjimi, dogajanjem po svetu, zabavo in seveda tudi delom.

V raziskavi je sodelovalo 1130 ljudi, od tega 47 % žensk in 53 % moških. Najbolj zastopana skupina je bila med 35 in 50 leti, ki jo sestavlja 31 % anketirancev, tej starostni skupini pa sledita še dve: 22 % anketirancev starih od 51 do 65 let in 20 % anketirancev starih od 25 do 34 let. Večina anketirancev (36 %) prihaja iz osrednjeslovenske regije, sledijo iz Štajerske (21 %), Gorenjske (17 %), Primorske (13 %), Dolenjske (7 %) in Pomurja (6 %).

Nameščenih imamo veliko aplikacij, a večinoma uporabljamo le osnovne

Več kot 50 % anketirancev ima na svojem pametnem telefonu nameščenih med 20 in 50 aplikacij, nekaj manj, 41 %, pa manj kot 20 aplikacij. Vendar velika večina vseh vprašanih, ne glede na to koliko jih imajo nameščenih, aktivno uporablja manj kot 20 aplikacij.

Najbolj pogosto so to aplikacije, ki jim omogočajo brskanje po spletu in spremljanje novic (88 %), družbena omrežja in pogovorne aplikacije s katerimi ohranjajo stike z družino in prijatelji (68 %) ter aplikacije za predvajanje zabavnih vsebin, na primer glasbe, filmov in video posnetkov (50 %). Nekaj manj anketirancev (38 %) pa ima telefon oziroma tablico za upravljanje svojih finančnih zadev prek mobilne banke, raziskovanje virtualnih svetov mobilnih iger (32 %), pomoč pri navigaciji (31 %), spletno nakupovanje (25 %), učenje novih stvari (19 %) in športno udejstvovanje (9 %).

Slovenci sicer zanimivo nismo pristaši sodobnih načinov spoznavanja potencialnih partnerjev in partnerk. Aplikacije za zmenkarije, kot je Tinder, na primer uporablja le 10 % vprašanih. Podobno velja tudi za vplačevanje stav prek aplikacij. Kar 88 % vprašanih tega ni storilo še nikoli, kar dodatno priča, da neradi tvegamo. Smo pa v koraku s časom glede resnejših stvari, kot je urejanje financ. Mobilno banko oziroma plačilno aplikacijo, kot sta mBills in VALU, namreč uporablja kar 74 % anketirancev. Ostali tovrstnemu plačevanju še vedno ne zaupajo.

Telefon je postal osrednja naprava za zabavo

Zelo je zanimivo, da je pametni telefon že postal osrednja naprava za igranje iger. 31 % anketirancev je namreč odgovorilo, da najraje igrajo igre prav na telefonu, manj pa na računalniku (16 %) in igralni konzoli (10 %).  43 % jih je sicer odgovorilo, da sploh ne igrajo iger na nobeni napravi.

Veliko anketirancev, 35 %, tudi glasbo najraje posluša na telefonu prek različnih platform, na primer aplikacije Deezer. Največ, 41 %, jih to še vedno najraje počne na radiu v avtomobilu, ko se peljejo v oziroma iz službe, manj, 24 %, pa v dnevni sobi na domačem zvočnem sistemu. Nekoliko drugače je z gledanjem filmov. Tu še vedno prevladuje televizor, ki ga na prvo mesto postavlja 53 % anketirancev, sledita pa računalnik (31 %) in telefon (16 %). Razlog gre verjetno iskati v velikosti slike in udobju ob gledanju.

Se je pa najverjetneje zaradi svoje priročnosti telefon že prijel kot glavni digitalni »trener« pri športni vadbi. Z aplikacijami, ki vsebujejo vodene vadbe, na primer Huawei Zdravje in Polar Flow, si namreč pri treningih pomaga kar 25 % anketirancev. Z video vodiči na računalniku pa občutno manj vprašanih. Natančneje 14 %. Velika večina (61 %) sicer še vedno trenira brez tovrstnih pripomočkov.

Letos so nas držale skupaj pogovorne aplikacije

Telefoni in tablice so v zadnjem letu postali tudi glavni kanali za komuniciranje. Kar 54 % vprašanih je letos z bližnjimi, sodelavci in sošolci komuniciralo prek pogovornih aplikacije, kot je na primer Viber, 27 % se je v prvi vrsti posluževalo video klicev prek aplikacij kot sta Zoom in Skype, manj, 19 %, pa je ohranjalo stike v živo. V dani situaciji to ne preseneča, je pa to še en dokaz, kako nam je v teh nenavadnih časih tehnologija prišla naproti.

Zanimivo kar 57 % vprašanih meni, da so sestanki prek video klicev vsaj tako učinkoviti, kot v živo, če ne celo še bolj, ker so bolj strukturirani. To je zelo zgovoren podatek, ki morda nakazuje tudi organiziranje dela v prihodnje. Vseeno pa jih je še vedno precej (43 %) mnenja, da na sestankih v video obliki ni prave energije.

Dostop do podatkov kjerkoli in kadarkoli

Kar se tiče varnosti svoje digitalne lastnine, Slovenci še vedno najbolj zaupamo računalnikom. 38 % vprašanih namreč svoje datoteke in podatke hrani na računalniku, temu pa takoj sledita telefon (25 %) in oblak (22 %), ki omogoča dostop do želenih podatkov iz različnih naprav. Če smo nekoč vse shranjevali na USB-ključe in zunanje diske, temu očitno ni več tako, saj se tega poslužuje le še 15 % anketirancev.

Ko smo s prijatelji, telefone odložimo

Večina vprašanih sicer telefone najpogosteje uporablja med popoldanskim oziroma večernim počitkom (57 %), precej pa tudi preden zaspijo (17 %) in v šoli oziroma službi (17 %). Pohvalno pa je, da Slovenci ne uporabljamo veliko telefonov, kadar smo v družbi prijateljev (manj kot 1 %), ko smo na poti (nekaj več kot 3 %) in ko čakamo v vrsti v trgovini, na banki ali na pošti (5 %).

Poiščite aplikacije, s katerimi boste ostali povezani

Vse aplikacije, ki jih potrebujete, da ostanete v stiku s svetom, zabavnimi vsebinami in delovnimi nalogami, boste našli v Huaweievi trgovini AppGallery, ki se lahko pohvali že z več kot 500 milijoni uporabnikov in ki v katero na tedneski ravni pride 5000 novih naslovov. Če želite iskati še dlje, pa je odlična izhodiščna točka tudi univerzalni iskalnik Petal Search, ki vam poleg aplikacij poišče tudi najbolj aktualne novice, slike, vremenske napovedi in še vrsto drugih informacij.