Med 4. in 9. majem 2017 se bodo slovenske umetnice Neža Knez, Lucija Jankovec, Maja Hodošček, Olja Grubić, Kristina Aleksova in Živa Petrič udeležile 18. Mediterrane – Bienala mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja, ki bo prvič potekal v Republiki Albaniji. Več disciplinarni umetniški dogodek bo združil več kot 230 mladih sodobnih umetnikov in umetnic, ki bodo svoje delo predstavljali na več prizoriščih v Tirani in Draču. Poleg mladih umetnikov se bodo bienala udeležili številni kuratorji, kritiki, producenti in politiki, ki bodo spremljali umetnike in razpravljali o »domu«, temi bienala, v sodobni socio-ekonomski in politični realnosti v Evropi in Sredozemlju.
Več informacij o prireditvi najdete na uradni spletni strani bienala mediterraneabiennial.org in www.bjcem.org
Koncept 18. bienala MLADIH UMETNIKOV MEDITERRANEa je »Home (History, conflict, Dream, Failiure)«
Zgodovina + konflikt + sanje + poraz = DOM
Koliko časa bi potrebovali, da bi prešteli elemente, ki ustvarjajo tisto, kar imenujemo »dom«? In koliko, da bi prepoznali tiste, ki ga lahko uničijo?
»Dom« prihajajočega 18. Bienala mladih umetnikov Mediterranea bo temeljil na štirih elementih: zgodovini, arhivu neštetih posameznih zgodb, dokumentiranih ali pozabljenih. Konfliktu, za premislek o tem, na kakšen način si delimo domove. Sanjah kot projektu doma, kot temeljni človekovi pravici do svobodne izbire želenega resničnega ali imaginarnega doma. Porazu kot notranjemu upiranju različnim poskusom, ki se postopoma spreminjajo v iskanju sanjskega doma.
18. Bienale mladih umetnikov Mediterranea bosta prvič skupaj gostili mesti Tirana in Drač v Albaniji. Dogodek, ki se bo odvijal v državi, zaznamovani s prisilno izolirano preteklostjo in turbo-tranzicijo iz komunizma v kapitalizem v zgolj 25 letih, se bo osredotočal na komponento, ki jo zdaj bolj kot kadarkoli prej ogroža politika današnje družbe. Na geopolitičnem območju, kjer zgodovina, konflikt, sanje in poraz plujejo v motnih vodah vsakdanjega življenja, dom postane nuja, ki jo je treba ponovno tehnično premisliti in kolektivno opredeliti.
Pojem doma postane razpršen medtem ko hitrost tehnološkega napredka in vedno večja kompleksnost političnih, družbenih in ekonomskih struktur razkrivata meje, ki so bile nekaj časa nevidne. Danes, bolj kot kadarkoli prej, je treba te meje znova obravnavati. Morda je izziv, pred katerim se je v današnjem času kulturnega posthumanizma znašla umetnost, povrniti udobje glede tega, kaj in kje je dom, zakaj in kako ga potrebujemo. Umetnost lahko dojema dom kot proces bolj kot posamezno izjavo, pri čemer gosti na milijone elementov, znotraj katerih se jaz niti ne izgubi niti ne najde, ampak se neprestano spreminja. Iskanje varnosti mora zajemati tveganja in odpirati dialog med »domovi« – naj bodo ti fizični, virtualni, duhovni ali imaginarni.
Želja 18. Bienala Mediterranea je predstaviti umetnost, ki izziva pretekle, sedanje in prihodnje pojme »doma«. Za spremembo naj se umetnost ne ustvarja zavoljo kritike ali provokacije, ampak z nalogo recikliranja (in ne predlaganja) novih alternativ. Tako bo našla svoj dom v napakah procesa, v čakanju na zadoščenje, v negotovosti preizkusa.
Selektorji
Društvo ŠKUC bo v okviru bienala predstavilo štiri projekte slovenskih umetnic, ki vključujejo vizualne umetnosti, oblikovanje, literaturo in uprizoritvene umetnosti. Slovenske umetnice je izbrala mednarodna ekipa kuratorjev pod vodstvom kuratorja in umetnika Drianta Zenelija. Poleg njega letošnje umetniško vodstvo sestavljajo Jonida Turani za uporabne umetnosti,Maja Čirić za vizualne umetnosti, Ema Andrea za uprizoritvene umetnosti, Maria Rosa Sossai za literarno ustvarjalnost, Alban Nimani in Rubin Beqo za glasbene umetnosti, ter Eroll Bilibani za filmsko umetnost.
ŠKUC je nacionalni koordinator in ustanovni član mednarodne asociacije Bienala mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja (BJCEM). Že trideset let sodeluje na manifestacijah BJCEM in uspešno predstavlja mlade slovenske ustvarjalce.
Projekt je nastal na pobudo neodvisnih kulturnih organizacij in mest v Sredozemlju leta 1985 s ciljem vzpostaviti festivalsko platformo za mlade umetnike vseh umetniških zvrsti. Skupna pobuda italijanskih, španskih in jugoslovanskih kulturnih organizacij je bila izjemno uspešna ter je napravila prvi korak k sedaj že tridesetletni poti delovanja bienala. K sodelovanju je kasneje pristopalo vedno več organizacij iz vedno več dežel. Sedaj mreža bienala vključuje 58 članic iz 17ih držav Evrope, Bližnjega vzhoda in Severne Afrike. Poleg neodvisnih organizacij v mreži sodelujejo občine, mesta in ministrstva različnih držav. Leta 1985 sta se iz takratne Jugoslavije na vabilo k sodelovanju odzvala ljubljanski ŠKUC in reški MMSU.
Slovenski umetniki se prireditve udeležujejo od samega začetka. V tem času se je na bienalu predstavilo 146 umetnikov oziroma umetniških kolektivov. Med njimi so imena sedaj že kultnih predstavnikov slovenske kulture, ki odmevajo tudi v mednarodnem prostoru. Če jih naštejemo le nekaj: Različne frakcije NSK, V.S.S.D, Miha Štrukelj, Son:DA, Petra Varl, Tobias Putrih, Marjetica Potrč, Miha Mazzini, Ema Kugler, Damijan Kozole, Matej Kejžar, Gregor Luštek, Žiga Kariž, Alan Hranitelj, Aleš Debeljak in Lara Bohinc.
Bienala se bo udeležilo 6 slovenskih umetnic. Na področju vizualnih umetnosti se bo bienala udeležila Neža Knez, diplomantka ALUO pri mentorju Jožetu Baršiju, dobitnica Prešernovega priznanja za akademsko odličnost (www.nezaknez.com). Neža na bienalu sodeluje v okviru projekta Sredozemske krajine, v katerem skupaj s petimi umetniki iz različnih držav širom Sredozemlja raziskuje kako naravne krajine oblikujejo človekovo družbeno zavedanje. Prvi dan bo umetnica izvedla performans, v katerem bo v slovenskem jeziku prebirala različne slovenske zgodbe, sedeča pod kozolcem, izdelanim prav za razstavo. Kozolec je eden najbolj prepoznavnih slovenskih nacionalnih objektov, tesno povezan z nacionalno zgodovino, kolektivnim spominom in jezikom.
Na področju uprizoritvenih umetnosti bodo svoj projekt Red Web predstavile Olja Grubić, Živa Petrič in Kristina Aleksova. Projekt je individualna interakcija performerke z obiskovalko/cem, ki na kocko postavlja meje komunikacije, ravni percepcije, stopnjevanje fantazije – posledica nove ere digitalne resničnosti kot fantazme, ki zabriše mejo med javnim in zasebnim prostorom. Prvotna uprizoritev je potekala v projektnem prostoru Aksiome.
Literarno ustvarjalnost bo zastopala Maja Hodošček s projektom The Dreamin Society. Zastavljen je kot platforma za proces, ki temelji na delavnicah in eksperimentih, začetih v sodelovanju s srednješolci. Ti razmišljajo o načinih, s katerimi bi bilo mogoče načete socialne vezi sodobne družbe obnoviti. Predvsem gre za razmišljanje o potrebah v okolju, ki jih identificirajo srednješolci in usmerjanje v iskanje rešitev.
Oblikovanje in uporabne umetnosti bo predstavila Lucija Jankovec z instalacijo Momento Lace, v kateri se nanaša na slovensko tradicijo čipkarstva, prepleteno z intimnimi zgodbami doma, in vanjo vnaša koncepte reciklaže in ponovne uporabe materialov.
