V poletnih dneh kar mrgoli kolesarjev. Kolesarjenje je odlična rešitev za krepitev zdravja. Pomaga nam ohranjati zmogljivost srca, ožilja in dihal, prav tako pa nam krepi spodnji del telesa.
Izbira pravega kolesa
- Gorska kolesa so namenjena vožnji po makadamskih, gozdnih in zahtevnejših poteh. Takšna kolesa so vzmetena, imajo robustnejše pnevmatike, ki nudijo boljši oprijem. Zapomni si, da je kolesarjenje po gozdu dovoljeno le po utrjenih poteh.
- Cestna kolesa (znana tudi kot specialke) so najhitrejši tip kolesa, primerna za tekmovanja. Imajo zelo ozke pnevmatike in so zelo lahka. Na takšnih kolesih je prisiljena drža – niso primerna za ljudi, ki imajo težave s hrbtenico.
- Treking kolesa so nekaj med gorskimi in cestnimi kolesi. Lahko bi rekli, da so uporabna za vsak teren.
- BMX kolesa imajo veliko stabilnosti. So dobra osnova za učenje vožnje s kolesom. Se pa največkrat uporabljajo za freestyle trike.
- Trial kolesa so idealna za vožnjo prek skal, ograj in drugih ovir.
Oprema
Kolesarska oblačila niso le, da boljše izgledamo. Nihov namen je, da odvajajo znoj, odbijajo sončno svetlobo in prepuščajo manj UV žarkov. Na kolesu bodi namazan s sončno kremo s primernim zaščitnim faktorjem, ki naj bo vodoodporna. Poskrbi za obutev, ki diha. Na sebi pa imej še sončna očala in čelado ter po možnosti tudi kolesarske rokavice. Ne pozabi še na bidon z zadostno količino vode, v katerega lahko daš tableto magnezija – manj magnezija, višji utrip in zadihanost.
Priprava
Pred odhodom na kolo preveri svoje kolo. Preveri zračni tlak v zračnicah, verige, zavore, zvonec in odsevnike. Pred odhodom preveri tudi vremensko napoved. Mogoče boš potreboval vetrovko.
Tekočina in hrana
Obrok pred vožnjo naj bo sestavljen iz ogljikovih hidratov. Dodaj še na primer čokoladno mleko ali sadni jogurt, saj bo tako tvoje telo prejelo tudi nekaj sladkorja.
Poskrbi, da tvoje delo ne bo dehidrirano. Če je telo že dehidrirano, potrebuje štiri ure, da si opomore. Uro pred začetkom napora popij od pol do enega litra tekočine. Med samo vožnjo moraš prijeti za bidon na vsaj 15 minut; pij po malo, ker drugače ti lahko tlak v telesu preveč narase. Tudi po končanem kolesarjenju seveda pij vodo.
Pozoren bodi na simptome, kot so omotičnost, vrtoglavica, šibek in hiter srčni utrip ter meglenje pred očmi. Ti simptomi lahko vodijo do hujših oblik, kot so motenje zavesti ali celo kapi.
Po naporni vožnji pa imej obrok, ki je mešanica ogljikovih hidratov in beljakovin.
Tehnika
S pravilno tehniko vožnje ohranjaš moč in energijo. Tempo počasi stopnjuj. Nikoli ne vozi po pločniku! Vozi v lastnem tempu, ustavi se varno in na varnem kraju. Zavedaj se, da je po vsakem premoru težji začetek. Vzpone obvladuj enakomerno, pri spustih ne divjaj. Ne precenjuj svojih zmožnosti.
Kam na vožnjo?
V Sloveniji imaš kar nekaj lepih kolesarskih poti.
- Na Primorskem imaš pot mimo istrskih vasic Kraškega roba, ki sicer velja za precej zahtevno. Dolga je 30 kilometrov, namenjena pa predvsem gorskim kolesarjem.
- Na Dolenjskem je zelo priljubljena Poljanska kolesarska pot. Tudi ta je za bolj pripravljene kolesarje. Pot je dolga približno 50 kilometrov skozi vinograde in gozdove.
- Na Notranjskem imaš Grajsko pot. Voziš se mimo številnih vasi, cerkva ter gradov.
- Na Gorenjskem je kolesarska pot po Deželi v okolici Bleda. Pot vodi mimo vasi Mlino, Selo, Ribno, Bodešče, Lancovo, Lesce, Begunje, Vrba, Breg …
- Na Štajerskem je zanimiva arheološka cesta Benedikt. Pot je dolga dobrih 25 kiometrov. Cesta Benedikt te bo vodila do večine spomenikov kulturne dediščine.
- V Prekmurju je zelo priljubljena Pot užitka, ki je dolga približno 42 kilometrov. Prične in konča se v Murski Soboti.
- Na Koroškem imaš kolesarski park Peca. To je labirint z več kot 300 kilometrov gozdnih cest in kolovozov. Peljal se boš mimo rudniških rovov in stezicah Single trail v parku Jamnica.
Želimo ti prijetno kolesarsko popotovanje! ?
Novinar
