Živali so že od 18. stoletja primorane sodelovati v zračnih poskusih ljudi. Začelo se je leta 1783, ko so ovca, raca in petelin na novo izumljenem balonu na vroč zrak prepotovali 3,2 kilometra in varno pristali. Žal pa se ni za vse tako dobro končalo.
Štirideseta leta
Prve živali v vesolju so bile muhe, ki so v vesolje odpotovale v bivši nacistični raketi V-2 leta 1947. Dosegle so višino 108 kilometrov, nakar so se na zemljo žive vrnile s padalom.
Dve leti kasneje je na vrsto prišla opica po imenu Albert II. Albert je dosegel višino 134 kilometrov, a podviga ni preživel, ker padalo ni delovalo. Pred njim je poginil Albert I zaradi nepravilnega delovanja rakete, po njemu pa tudi Albert III in Albert IV.
Petdeseta leta
Prva miš je v vesolje poletela leta 1950, a je poginila, spet zaradi tehničnih težav s padalom. V tem desetletju ji je sledilo še veliko miši.
V petdesetih letih se je začelo tudi sovjetsko eksperimentiranje s psi; v vesolje so jih poslali kar 12, uporabljali so ulične pse, saj naj bi ti bili navajeni ekstremnega mraza. Najslavnejša je seveda Lajka, ki je bila prvi pes, ki je obkrožil Zemljo. Potovala je na Sputniku 2 novembra leta 1957. Poginila je že nekaj ur po vzletu zaradi pregrevanja. Sovjetske oblasti so sicer trdile, da je v vesolju preživela kar šest dni, nakar je zmanjkalo kisika. Resnični čas in razlog njene smrti sta bila objavljena šele leta 2002.
Leta 1959 sta se opici Able in Baker kot prvi uspešno vrnili na Zemljo. 9 minut od 16 minut dolgega poleta sta bili brez teže. Julija istega leta je SZ v vesolje poslala dva psa in prvega zajca.
Šestdeseta leta
Sovjetski Sputnik 5 je leta 1960 kot prvi iz orbite vrnil žive živali. Potniki so bili psa Belka in Strelka, sivi zajec, 42 miši, dve podgani in muhe. Na začetku naslednjega leta je šimpanz Ham poletel na kapsuli Mercury, istega leta pa mu je sledil še šimpanz Enos, ki je obkrožil Zemljo. Oba sta preživela.
Prvo mačko so v vesolje poslali Francozi leta 1963. Félicette je dosegla višino 160 kilometrov in varno pristala. V prvi polovici šestdesetih let so Kitajci v vesolje pošiljali miši, podgane in pse. Ruska psa Veterok in Ugoljok sta leta 1966 krožila okoli Zemlje kar 22 dni preden sta varno pristala. To še vedno velja za rekorden čas psov v vesolju.
Leta 1968 je sovjetski Zond 5 postal prvo vesoljsko plovilo, ki je obkrožilo luno. Na njem so potovale želve, vinske mušice, črvi, rastline, semena in bakterije; vsi so se varno vrnili na Zemljo. Kasneje istega leta je plovilo opravilo isto pot, a živa bitja na njem poti takrat niso preživela zaradi tehnoloških težav na poti nazaj.
V poznih šestdesetih je NASA izstrelila več biosatelitev, na katerih so bili insekti, žabja jajčeca, mikroorganizmi in rastline. Na zadnjem je potovala opica, ki je poginila nekaj ur po pristanku zaradi srčnega napada.
Leta 1961 je Jurij Gagarin kot prvi človek poletel okoli Zemlje, osem let kasneje pa je na luni uspešno pristal Apollo 11; na njem so bili Neil Armstrong, Michael Collins and Edwin “Buzz” Aldrin. Po tem so živali v vesolju postale manj zanimive in niso več krasile naslovnic časopisov, še vedno pa so potovale v vesolje. Tja so pošiljali zajce, želve, žuželke, pajke, ribe, meduze in alge.
Sedemdeseta leta
Leta 1973 sta dva pajka ženskega spola, Arabella in Anita, spletli mreže po nasini vesoljski postaji Skylab. Tako Rusi kot Američani so na svoje postaje še naprej pošiljali živa bitja. Med letoma 1966 in 1996 je Rusija v vesolje poslala serijo 11 satelitov Bion, pri tem pa je sodelovalo tudi veliko drugih držav, med drugimi Kitajska, ZDA, Avstrija, Poljska in Bolgarija.
Osemdeseta leta
V osemdesetih je SZ v sklopu projekta Bion v vesolje poslala več opic ter ribe, muhe, podgane in kuščarje. ZDA so v vesolje pošiljaje podobne vrste, med drugim tudi jajčeca raznih insektov.
Devetdeseta leta
V devetdesetih so Rusi nadaljevali z opicami in projektom Bion, eksprerimentirali so tudi z žabami. Projekt Foton je vključeval rakce, kuščarje in puščavske hrošče. Kitajska je v devetdesetih v vesolje poslala morske prašičke, Japonska pa kuščarje. ZDA je uporabila mnogo živalskih vrst, med drugim polže, razne vrste rib in ostrige.
21. stoletje
Leta 2007 je ruski ščurek po imenu Nadježda v sklopu projekta Foton postal prvo živo bitje, ki je imelo mladičke, spočete v vesolju. Istega leta so bili tardigardi (medvedki) deset dni izpostavljeni odprtemu vesolju in preživeli zgolj s pomočjo svoje naravne zaščite. Ruski projekt satelitov Bion se je nadaljeval leta 2013 s satelitom Bion-M1.
V 21. stoletju smo ljudje v vesolje poslali tudi veliko drugih živali in organizmov, predvsem miši in razna semena in rastline. Leta 2018 je s Floride v vesolje poletelo 20 miši, ki so v vesolju preživele rekordne tri dni.
Novinar
