Zagovorniki inteligentnega dizajna, ki menijo, da je za življenjske zapletenosti odgovorno nadnaravno bitje in ne evolucija, že dolgo kritizirajo znanost, da ne zna razložiti nekaterih naravnih pojavov, kot je na primer čebelji let.
Zdaj so znanstveniki to zmedeno skrivnost dokončno dokazali. S kombinacijo digitalne fotografije visoke hitrosti in robotskega modela čebeljega krila so ugotovili mehanizme čebeljega leta.
Skrivnost čebeljega leta
»Dolga leta so ljudje poskušali razumeti letenje živali z aerodinamiko letal in helikopterjev,« je dejal Douglas Altshuler, raziskovalec kalifornijskega tehnološkega inštituta. »V zadnjih 10 letih so letalski biologi pridobili izjemno veliko razumevanja, tako da so se preusmerili na poskuse z roboti, ki so sposobni zamahovati s krili z enako lahkotnostjo kot živali.«
Znanstveniki so analizirali posnetke ur in ur snemanja čebel in posnemali gibanje z roboti s senzorji za merjenje sil.
Izkazalo se je, da so mehanizmi letenja čebel bolj eksotični kot smo mislili
»Čebele imajo hitre zamahe kril,« je za LiveScience povedal Altshuler. »V nasprotju s sadno muho, ki ima eno osemdesetino velikosti telesa čebele in s krili zamahne 200 krat na sekundo, veliko večje čebele pa kar 230 krat vsako sekundo.«
To je bilo presenečenje, ker se ponavadi z majhnostjo žuželk njihova aerodinamična zmogljivost zmanjša in kompenzirajo s hitrejšim zamahovanjem kril.
»In to velja le za lebdenje,« je o čebelah dejal Altshuler. »Prav tako morajo prenesti cvetni prah in nektar ter nositi velike obremenitve. Včasih tudi toliko kot njihova telesna masa.«
Po principu dirkalnika
Da bi razumeli, kako čebele prenašajo tako težak tovor, so raziskovalci prisilili čebele leteti v majhni komori, napolnjeni z mešanico kisika in helija, ki je manj gosta od običajnega zraka. To je jih je prisililo, da so se močneje trudile, če so hotele ostati v zraku in znanstvenikom omogočile opazovanje njihovih mehanizmov kompenzacije za dodatno obremenitev.
Čebele so nadoknadile dodatno delo z raztezanjem amplitude giba krila, vendar niso prilagodile frekvence zamahovanja.
»Delujejo kot dirkalni avtomobili,« je dejal Altshuler. »Dirkalni avtomobili lahko dosežejo višje vrtljaje na minuto, vozniku pa omogočajo hitrejšo vožnjo z višjo prestavo. Toda za razliko od čebel so neučinkoviti.«
Znanstveniki so dejali, da bi lahko ti izsledki privedli do modelov za oblikovanje zračnih plovil, ki bi lahko lebdeli in nosili tovore za številne namene, kot je nadzor nesreč po potresih in cunamijih. Veseli jih tudi, da preprostih stvari, kot je na primer čebelji let, ni več mogoče uporabiti kot primer, da znanost ne more razložiti nekega pojava.
Zagovorniki inteligentnega dizajna so v zadnjih letih poskušali promovirati idejo o vrhunskem bitju z diskontiranjem znanosti, ker ne more razložiti vsega v naravi.
»Ljudje v skupnosti ID so rekli, da sploh ne vemo, kako čebele letijo,« je dejal Altshuler. »To smo končno lahko dokazali. Imamo orodja za razumevanje čebeljega leta in znanost lahko uporabimo za razumevanje sveta okoli nas.«
Novinar
Kaj?
Da bi bilo razumevanje čebeljega leta dokaz za evucijo? A se zavedate kaj pišete?
Več kot razumemo v znanosti bolj je jasno, da stvari niso mogle nastati slučajno (evolucija temelji na slučajnih mutacijah).
Teorija evolucija je nastala v času ko niso imeli pojma o DNK.
Zdaj vemo da vsako lastnost živih bitij določa sekvenca DNK. Vsi vemo, da nastajajo napake in osebki zbolijo (rak) ali umrejo (spontani splav pri zarodkih). Za nastanek nove lastnosti je potrebna slučajno sprememba več tisoč baznih parov naenkrat.
To da zdaj razumemo kako se stvari dedujejo in izražajo, nam samo da znati, da je stvar mogla biti načrtovano ustvarjena.
Enako za čebele in letenje. Zdaj ko bolje razumemo kako čebele letijo, je samo še bolj jasno da je to moralo biti načrtovano.