Nenehno spremljanje ledenikov in ledenih kap, je dalo neverjeten vpogled v globalno izgubo ledu, kar bi lahko imelo resne socialno-ekonomske učinke na nekatere regije.
Nova raziskava kaže, da se sedem regij, kjer prevladujejo svetovne izgube ledene mase, topi s pospešeno hitrostjo. Hitrost taljenja pa izčrpava sladkovodne vire, od katerih so odvisni milijoni ljudi.
Ledeniki izginjajo povsod po svetu
Vpliv taljenja ledu na Grenlandiji in Antarktiki na svetovne oceane je dobro dokumentiran. A največji prispevek k dvigu morske gladine v 20. stoletju je bilo taljenje ledenih kap in ledenikov, ki se nahajajo v sedmih drugih regijah: na Aljaski, na kanadskem arktičnem arhipelagu, v Južnih Andih, v visokogorski Aziji, na ruski Arktiki, Islandiji in na norveškem arhipelagu Svalbard. Največji delež izgube ledu je predstavljalo pet arktičnih regij.
In to taljenje ledu se pospešuje in lahko prizadene ne le obalne črte, ampak kmetijstvo in oskrbo s pitno vodo v skupnostih po vsem svetu, je pokazala študija znanstvenikov iz Nasine JPL, kalifornijske univerze Irvine in Nacionalnega centra za atmosferske raziskave v Boulderju v Koloradu. Študijo je vodil Enrico Ciraci, UCI podiplomski raziskovalec znanosti o sistemih Zemlje.
»V Andih v Južni Ameriki in v visokogorski Aziji je ledeniška talina glavni vir pitne vode in namakanja za nekaj sto milijonov ljudi,« je povedala soavtorica študije Isabella Velicogna, višja znanstvenica na JPL in profesorica znanosti o zemeljskih sistemih pri UCI. »Stres na teh virih lahko ima daljnosežne učinke na gospodarsko aktivnost in politično stabilnost.«
Izgube so nepredstavljive
Raziskovalci so svoje delo temeljili na podatkih satelitov Gravity Recovery in Climate Experiment (GRACE), ki sta delovala od leta 2002 do 2017, in njihovih naslednikov GRACE Follow On (lansirana leta 2018). Raziskovalci so izračunali, da teh sedem regij izgubi v povprečju več kot 280 milijard ton ledu na leto.
Ta izguba ledu je prispevala skupno 13 milimetrov k dvigu svetovne morske gladine med letoma 2002 in 2019. Stopnja pa se je z 0,7 milimetra letno v letu 2002 povečala na 0,9 milimetra letno v letu 2019.
Tako kot pri sistemu GRACE, tudi satelita GRACE-FO med kroženjem nenehno merita zelo majhne spremembe Zemljinega gravitacijskega vleka. Skozi čas so premiki v distribuciji vode največji vir sprememb gravitacije na planetu. Znanstveniki zato lahko z meritvami spremembe gravitacije spremljajo razlike v masi vode, ko kroži od ledenih kap in ledenikov, do oceanov.
Podatki ne lažejo
Velicogna in njeni soavtorji so zapolnili nastalo vrzel med koncem GRACE in začetkom GRACE-FO z uporabo najsodobnejšega orodja za modeliranje, imenovanega Modern-Era Retrospective Analysis for Research and Applications, Version 2 (MERRA-2), iz Nasinega urada za globalno modeliranje in asimilacijo. Za povečanje natančnosti svojih ocen MERRA-2 uporablja množico neodvisnih nizov opazovalnih podatkov. Za to študijo so raziskovalci ugotovili, kako dobro so se rezultati MERRA-2 ujemali s podatki GRACE in GRACE-FO, kar jima daje visoko stopnjo zaupanja, kaj bi opazili ti sateliti, če bi eden ali oba delovala v obdobju podatkovne vrzeli.
Velicogna je na podlagi dolgoročnih, natančnih meritev sto tisoč svetovnih ledenikov v več kot 18 letih bistveno izboljšala naše razumevanje njihovega razvoja.
»Ta članek dokazuje, da GRACE-FO poleg GRACE ponuja natančna, zanesljiva opazovanja po celem svetu o usodi gorskih ledenikov, ki niso pomembna le za razumevanje sprememb morske gladine, ampak tudi za upravljanje naših sladkovodnih virov,« je dejala.
Študija z naslovom »Nadaljevanje množičnega izgubljanja ledenikov in ledenih pokrov v svetu iz misij GRACE in GRACE Follow-on« je bila objavljena 30. aprila v Geophysical Research Letters.
Novinar
