Ognjena vesoljska skala, ki se je zaletela v Zemljo in izbrisala dinozavre, je udarila pod najslabšim možnim kotom, kažejo nove raziskave.
Trčenje z ogromnim, hitro premikajočim se kozmičnim izstrelkom, bi bilo pod kakršnimi koli okoliščinami katastrofalno. Toda ta velikanska vesoljska skala je planet zadela pod strmim 60 stopinjskim kotom, kar je povzročilo »najsmrtonosnejši možni« izid. S tem se je v ozračje izpustilo veliko več plina in prahu, kot bi ga imeli s plitvejšim pristopom, so nedavno odkrili raziskovalci.
Asteroid je udaril v mehiški polotok Yucatán in ustvaril krater Chicxulub
Znanstveniki so modelirali pot meteorja, ko je padal proti Zemlji in ustvarili prve 3D-simulacije, ki so izsledile dogodek od začetka do konca. Od prihoda asteroida do strmoglavljenja in oblikovanja velikanskega kraterja v celoti. Študija je ugotovila, da se je asteroid približal svoji tarči od severovzhoda in udaril pod kotom približno 60 stopinj, kar je povzročilo maksimalno količino izpustov plina v ozračje. To je imelo katastrofalne posledice za podnebje.
Ta udarec se je zgodil pred približno 66 milijoni let in mezozojsko obdobje se je končalo z eksplozijo. Dogodek je sprožil globalne podnebne spremembe in privedel do množičnega izumrtja, ki je izbrisalo 75 % vsega življenja na Zemlji – vključno z vsemi neletečimi dinozavri. Rana te katastrofe ostaja vidna še danes, saj se pod mehiškim polotokom Yucatán nahaja krater Chicxulub, širok približno 200 kilometrov.
V simulacijah raziskovalcev so modelirali asteroid s premerom približno 17 kilometrov, ki je potoval s približno 43.000 km/h in z gostoto 2.630 kilogramov na kubični meter.
Upoštevali so tudi asimetrične strukture v kraterju na globini skoraj 30 km, da bi si ogledali smer in kot asteroida, ko je udaril. Čeprav so prejšnje študije oblikovale videz kraterja v trenutku trka, so raziskovalci prvič uporabili globlje strukturne podatke za modeliranje kraterja v kasnejših fazah udarca, ko se je ta preusmeril in ustalil v končno obliko.
Izmet udarca sprožil jedrsko zimo
Vzemite predmet velikosti in mase tega starodavnega asteroida in ga pošljite proti Zemlji na desetine tisoč kilometrov na uro pod kotom 60 stopinj nad horizontom. Ustvarili bi krater, ki se tesno ujema s strukturo kraterja Chicxulub, pravijo raziskovalci glede na rezultate simulacij.
V primerjavi z večino drugih udarnih kotov, bi izmet iz takega udara povzročil »najslabši scenarij« za planet. V ozračje bi spustil do trikrat več žvepla in ogljikovega dioksida kot drugi udarni koti, so pokazali modeli.
»V zgornjo atmosfero je spravil najbolj nevarne delce in in jih razpršil povsod. Tisto pa je privedlo do jedrske zime,« je dejal Collins.
Novinar
