Znanstveniki so med čmrlji odkrili novo vedenje, ki napelje rastline v zgodnje cvetenje. Ugotovili so, da bodo čmrlji, ko bodo prikrajšani za cvetni prah, grizli liste rastlin brez cvetov.
Zdi se, da s povzročeno škodo pretentajo rastlino v cvetenje, včasih tudi do 30 dni prej kot običajno. Kot pišejo v reviji Science, znanstveniki trdijo, da so se kar namučili ponoviti trik čebel v laboratoriju.
S svojim puhastim videzom in značilnim brnenjem je čmrlje težko zgrešiti na vrtovih po vsem svetu. Njihova gosta, poraščena telesa so odlična pri opraševanju pridelkov, kot sta paradižnik in borovnica. So med prvimi čebelami, ki se spomladi pojavijo in delajo dolgo sezono. Nekatere kolonije južneje ostanejo aktivne tudi preko zime. Kljub svoji ključni vlogi pa je število čmrljev, tako kot mnogih drugih opraševalcev, v zadnjih desetletjih upada.
Podnebne spremembe spodbujajo izumiranje
Ena nedavna študija je opozorila na podnebne spremembe in poročala, da vse več vročih dni v Evropi in Severni Ameriki spodbuja lokalne stopnje izumrtja. Toda zdaj so raziskovalci odkrili obnašanje čmrljev, ki bi lahko bilo pomembni za njihovo dolgoročno preživetje.
Znanstveniki v Švici so ugotovili, da ko čebele ne morejo do cvetnega prahu, začnejo gristi liste rastlin, ki še niso vzcvetele. Čebele uporabijo svoje čeljusti za rezanje izrazito oblikovanih lukenj v listih. Toda ta bitja niso pojedla materiala in ga niso uporabljala v svojih gnezdih.
Poškodovane rastline so se odzvale s cvetenjem prej kot običajno – ponekod tudi do 30 dni pred rokom.
»Mislim, da je vse, kar smo ugotovili, skladno z idejo, da čebele škodujejo rastlinam in da je to prilagoditev, ki rože prisili v cvetenje prej in tako koristi čebelam,« je dr. Mark Mescher, eden od avtorjev iz ETH Zurich, povedal za BBC News.
Ko so raziskovalci poskušali posnemati škodo, ki so jo rastlinam storili čmrlji, niso mogli doseči enakih rezultatov. Pogrizene rastline so cvetele 30 dni prej kot nepoškodovane rastline in 25 dni prej od rastlin, ki so jih poškodovali znanstveniki.
Raziskovalna skupina verjame, da se tukaj lahko dogaja še nekaj drugega.
»Možno je, da imajo čebele tudi značilne izločke, ki jih dajo rastlini,«
Raziskovalci pravijo, da ima nastala škoda tudi poseben vzorec, ki so se ga znanstveniki naučili prepoznati tudi na najbolj neverjetnih krajih.
»Vidimo te polkrožne ureznine, ki so pogosto v listih,« je dejal dr. Mescher. »Eden izmed študentov je rekel, da je medtem, ko je jedel solato, na listih opazil škodo, ki je verjetno nastala od čmrlja.«
Raziskovalci pravijo, da ko je cvetni prah na voljo, čebele ne poškodujejo rastlin. Ugotovili so tudi, da je to vedenje običajno predvsem pri divjih čebelah.
Kdo tu koga izkorišča?
Za rastline, ki so odvisne od opraševanja, je ključnega pomena, da imajo svoje cvetove na ogled, kadar opraševalci letajo naokoli. Mogoče je, da so nekatere rastline razvile strategijo, da odprejo svoje cvetove, ko prepoznajo, da čebela dela škodo na listih.
Navsezadnje pa bi lahko poznavanje povezave med čmrlji in cvetenjem vplivalo na odpornost teh bitij pred spreminjajočim se okoljem.
»Mislim, da je fascinantno, koliko še vedno ne vemo o organizmih, za katere mislimo, da jih dobro poznamo,« je dejal prof De Moraes.
»Popolnoma poveča naše začudenje nad bistrostjo narave v vseh številnih oblikah.«
Novinar
