Po spletu je zaokrožil video imenovan Plandemic, ki pa so ga družbena omrežja Facebook in Twitter brisala, ker širi lažne informacije in zavajanja o novem koronavirusu. Med neutemeljenimi trditvami v videoposnetku najdeš, da maske »aktivirajo« virus, da imajo plaže zdravilne moči in da bo cepivo proti virusu covid-19 ubilo milijone. Te trditve so povsem neresnične, so za portal Live Science povedali strokovnjaki za imunologijo in viruse. Povzeli smo njihove odgovore.
Videoposnetek predstavlja intervju z Judy Mikovits, biokemičarko, katere prispevek o vzrokih sindroma kronične utrujenosti iz leta 2009 je bil umaknjen iz revije Science, potem ko nihče ni mogel ponoviti rezultatov njenih ugotovitev. Pokazalo pa se je tudi, da so bili posledica laboratorijske kontaminacije. V intervjuju Mikovits navaja številne trditve, da je njeno delo in kariero zatrl dr. Anthony Fauci, direktor Nacionalnega inštituta za alergije in nalezljive bolezni. Trenutno pa tudi govornik kriznega štaba Bele hiše. Zgodovino Mikovitsove so temeljito pregledali in razložili drugi uradi, kot je revija Science.
Trditev: Maske »aktivirajo« koronavirus.
Resničnost: »Zdi se, da nihče ne razume, kaj je mislila s tem,« je dejal Bertram Jacobs, profesor virologije na Arizona State University. V videoposnetku Mikovits pravi: »Če nosite masko, dobesedno aktivirate svoj lasten virus. Zbolite zaradi lastne reaktivacije koronavirusa in če se zgodi, da gre za SARS-CoV-2, potem imate velik problem.«
Trditev preprosto nima smisla, je dejala Marsha Wills-Karp, predsednica okoljskega zdravja in inženiringa na šoli za javno zdravje Johns Hopkins Bloomberg. »Nič ne ve o imunosti, če misli, da bo dihanje inokuluma [virusa], ki ga že imate v nosu, nekako spremenilo vašo izpostavljenost,« je Wills-Karp povedala za Live Science.
Stopnja zaščite pred virusnimi delci drugih ljudi, ki jih nudijo maske, je odvisna od vrste maske. Najbolj zaščitne so N95 zdravniškega razreda. Toda raziskovalci menijo, da lahko maske iz tkanin vsaj nekoliko upočasnijo prenos koronavirusa in tako preprečijo, da bi kapljice iz naših ust potovale daleč. In v pandemiji lahko vsaka taka podrobnost upočasni širjenje.
Trditev: Italijo je močno prizadel koronavirus, ker je bilo njihovo cepivo proti gripi gojeno v pasjih celicah.
Resničnost: Koronavirus nima nič skupnega s cepljenjem proti gripi. V dokumentarcu Mikovits pravi: »Italija ima zelo staro prebivalstvo. Zelo so bolni zaradi vnetnih motenj. Na začetku leta 2019 so dobili nepreverjeno novo obliko cepiva proti gripi, ki je imelo štiri različne seve gripe, vključno z visoko patogeno H1N1. To cepivo je bilo gojeno v celični liniji, pasji celični liniji. Psi imajo veliko koronavirusov.«
Res je, da je imelo eno italijansko cepljenje proti gripi štiri različne vrste gripe (čeprav je bilo to cepivo proti gripi testirano) in da je virus gojil v celični liniji, ki prihaja od psov. Toda ni nobene utemeljitve, da bi se povezala s koronavirusom, je Jacobs povedal Live Science.
Virus gripe v cepivu je bil, tako kot katerokoli cepivo proti gripi, inaktiviran s kemikalijami, da bi ga onesposobil in naredil neinfektivnega. Če bi bil kateri koli pasji koronavirus lahko v celični liniji, bi ga ta korak inaktivacije tudi ubil, je dejal Jacobs. In če bi se kaj od tega zgodilo, bi potem cepivo proti gripi človeka verjetno cepilo proti koronavirusu, ne pa okužilo. Še pomembneje je, da genetska analiza seva koronavirusa v Italiji jasno kaže, da gre za isti koronavirus, ki izvira iz Kitajske, je dejal. In pokazalo se je, da je sev tesno povezan s koronavirusi netopirjev.
»To je komentar brez osnove, ampak verjamem, da je del folklore proti cepilskega gibanja« je dejal Jacobs.
Zadnji žebelj v krsto v zaroti o povezavi med gripo in koronavirusom? Preliminarni podatki iz Italije pravzaprav kažejo, da so jo ljudje, ki so bili deležni cepiva proti gripi med izbruhom koronavirusa, odnesli boljše, je dejal mikrobiolog Benjamin TenOever z medicinske šole Mount Sinai Icahn. Najverjetneje so ljudje, ki so se cepili proti gripi tisti, ki redno hodijo k zdravniku, se zdravo prehranjujejo, telovadijo in skrbijo za svoje zdravje na druge načine, zaradi česar so bolj odporni na novo bolezen, je povedal TenOever.
Trditev: Cepiva ne delujejo in ubijajo ljudi.
Resničnost: Kljub temu, da trdi, da ne deluje proti cepivom, Mikovits zelo proti cepilsko pove, da bo novo cepivo proti koronavirusu »ubilo milijone«. Sogovorniku pravi: »Trenutno ni nobenega cepiva za noben virus RNA, ki deluje.«
To je »smešna« trditev, je rekel. Nekatere največje zgodbe o uspehu cepljenja so cepiva proti virusom RNA, vključno z otroško paralizo, ošpicami in rumeno mrzlico.
»Ljudje preučujejo cepivo proti rumeni mrzlici, ker je tako dobro cepivo,« je dejal Jacobs. Eno cepljenje nudi življenjsko dobo zaščite.
Prav tako trditev, da so cepiva ubila na milijone, v resnici nima podlage. »Prvič smo na Zahodu začeli uporabljati cepiva pred približno 200 leti in rešili so milijone življenj,« je dejal Jacobs.
Laboratoriji po vsem svetu si zdaj prizadevajo za ustvarjanje cepljenja proti koronavirusu v rekordnem času. Toda to se mora zgoditi varno, je dejal Jacobs. Študije na živalih se najprej uporabijo za preizkušanje morebitnih nevarnih stranskih učinkov, pred testiranjem na ljudeh. In razvoj novega cepiva lahko temelji na tem, kar je znanega o varnosti iz starejših cepiv, je dejal. Na primer, skupina z univerze Oxford v Angliji je začela s testiranjem cepiva na ljudeh, ki temelji na strukturi cepiva proti MERS-u.
»Imajo ogromno podatkov o uporabi te platforme proti koronavirusu, vključno s študijami na živalih,« je dejal Jacobs. »Ker so imeli vse to, so se lahko hitreje preusmerili v poizkuse na ljudeh. Vprašanje je samo odvzem genov MERS in vnos gena SARS-CoV-2.«
Kot je dejal Jacobs, varnost najverjetneje ne bo večja težava za cepivo proti koronavirusu, ki ne bo uporabljalo živega virusa, ampak inaktivirane drobce, ki niso nalezljivi. Večji izziv bo zagotavljanje, da je cepivo dovolj učinkovito, da zagotavlja dobro imunsko zaščito.
Trditev: Mikrobi in »sekvence« na plažah so zdravilni
Resničnost: Zdi se, da so nekatere njene izjave zasnovane tako, da so podobni neki znanstveni teoriji, vendar na način, ki ima malo logičnega smisla, oziroma so naravnost smešne.
V enem od primerov govori proti karanteni in pravi: »Zakaj bi zaprli plažo? Imate sekvence v tleh, v pesku. Zdravilne mikrobe imate v oceanu v slani vodi. To je norost.«
Plažo bi zaprli, ker je tam preveč ljudi in ne vzdržujejo vsaj 2 metrov razdalje drug od drugega. Kar se tiče »sekvenc« in oceanskih mikrobov, pa je to čista neumnost.
»Ne vem, o čem govori,« je rekla Wills-Karp. Mikovits lahko poizkuša povezati svoje teorije zarote z legitimno znanostjo, kot je higienska hipoteza, ki trdi, da izpostavljenost »dobrim« bakterijam pomaga trenirati imunski sistem, da ne reagira pretirano na grožnje in preprečuje avtoimunske motnje in alergije. Lahko pa le namiguje na koristne bakterije v črevesju, ki pomagajo pri prebavi hrane in preprečujejo, da bi se škodljive nalezljive bakterije ustavile v črevesju.
Zdrav mikrobiom lahko celo povzroči bolj zdrav imunski sistem, ki se lahko bolje zaščiti pred virusi, je dejala Wills-Karp. Toda pesek in surfanje nimata protivirusnega učinka. Da bi ostali zdravi v karanteni, zmanjšajte sladkor in alkohol, je predlagala Wills-Karp. Jejte hrano, ki ni predelana, kot je sveža zelenjava. Vzemite probiotike.
»To so načini za ohranjanje zdravega mikrobioma črevesja,« je dejala. »Mislim, da nihče ne trdi, da vam bo plavanje v oceanu pomagalo.«
Novinar
1.) Ker ne gre za hude obtožbe, lahko novinarji torej predstavite samo eno stran zgodbe? Ker točno za to gre v tem članku. Trditve iz dokumentarnega filma so izvzete iz konteksta in enostransko, prav tako brez konkretnih utemeljitev, ovržene. Kot gotovo dejstvo navajate trditve peščice strokovnjakov, čeprav si stroka glede mnogih navedenih trditev niti približno ni tako enotna, kot to predstavljate v članku.
Novinar je v naslovu strogo ocenil, da gre za nevarne trditve. Dokumentarec predstavlja drugačno mnenje nič manj kredibilnih strokovnjakov. To mnenje zagotovo ni všeč vsem, ampak kako je lahko novinar ocenil, da so trditve nevarne? Če je tako ocenil del stroke, drugi del pa ne, kako je novinar ocenil, kateri del stroke ima prav? To se mi zdi nevarno.
2.) Ključne informacije niso predstavljene. Trditve iz dokumentarnega filma so le izvzete iz konteksta, kot že omenjeno. Tema je daleč preveč strokovna, da bi lahko tako laičen članek povzel ključne informacije za omenjene trditve – ene in druge strani.
3.) Me veseli.
4.) Eden vir je v članku res naveden. Torej kot urednik dovolite, da vaši pompozni naslovi in trditve temeljijo na enem viru? Viri, ki jih navajate v vašem odgovoru so viri iz Wikipedije. Torej vaše novinarstvo temelji na Googlu in Wikipediji? Poleg tega je članek na Wikipediji zaklenjen, kar pomeni, da ni odprto napisan in urejan, ampak je naročen iz neznanega vira in zaklenjen za urejanje.
Bralci smo kritični in pričakujemo, da marketinško naravnano novinarstvo, katerih namen so objave, ki pritegnejo klike in prodajajo oglase, ostaja v okviru lažjih tem oz. svojih kompetenc. Copy/paste novinarstvo v takšne teme ne spada.
Hvala.
Se vam zdi novinarsko etično, da kopirate takšne članke iz tujih virov? Informacije v tem članku so enostranske. Zagotovo pa niste dovolj kompetentni, da bi preverili druge neodvisne strokovne vire, zato je tovrstno kopiranje in objavljanje člankov popolna diskreditacija ugleda vašega imena in vašega medija. Žalostno.
Mnenje glavnega urednika:
1) Novinarski kodeks zahteva predstaviteh obeh (vseh) strani, kadar gre za hude obtožbe. V tem prispevku ni obtožb. Do obtožbe protu dr. Fauciju prihaja v omenjenem videu, ta članek predstavlja to dejstvo in nasprotno stališče.
2) Novinarski kodeks prav tako zahteva, da novinar ne sme zamolčati informacij, ključnih za razumevanje teme. Ključne informacije so predstavljene.
3) Objavljanje nepotrjenih informacij in ugibanj ni nujno.
4) Novinar mora, kadar je le mogoče, navesti vir informacij. Vir informacij in viri posameznih izjav so navedeni.
Ugotovitev: novinarski kodeks ni bil kršen.
Mnenje glavnega urednika glede virov:
Kljub temu da je v članku naveden samo en vir, jih je tule še 45 (dosti od njih znanstvenih in neodvisnih), ki trdijo isto: https://en.wikipedia.org/wiki/Plandemic#References
Ugotovitev: informacije v članku so kredibilne.
Najlažje je “raziskati” neko teorijo zarote, ne da bi šel globlje od prve strani zadetkov na brskalniku Google (ciljam na vaš specialen in obsežen izliv virov – ena in edina Wikipedia). Kaj hočete povedati, da po novinarskem kodeksu lahko vzamemo nek del informacij, in jih lahko predstavimo bralcu na način, da služi prepričanju novinarja? Ali pa če ni obtožbe v članku, si kar lahko novinar dovoli predstaviti zgodbo samo iz ene perspektive? Hmmm… Zelo čudno se mi zdi. Ampak hvala za informacije.
Oba dobro preberita, kaj sem napisal in ne polagajta napačnih trditev v moja usta.
1) Nikjer ne piše, da je vir članka Wikipedija. Wikipedijene reference sem navedel, kot en lep urejen seznam, ki vključuje dosti znanstvenih in kredibilnih virov, da ne navajam 20 posameznih virov.
2) Predstavljena so znanstveno potrjena dejstva. Drugo perspektivo imajo mnenja, poliktika in vse družbene vede, ne pa znanost. Ko je nekaj znanstveno dokazano in preverjeno, lahko drugi neodvisni znanstveniki pridejo do enakih ugotovitev.
Še preprost nasvet, ki ti bo pomagal pri ugotavljanju kredibilnosti vseh dokumentarcev je: pogooglaj “ime dokumentarca” debunked in poglej še to, preden si ustvariš mnenje.