Kraljevi pingvini se prehranjujejo z ribami in raki, ki vsebujejo veliko dušika. Zaradi tega so njihovi iztrebki vir didušikovega oksida, znanega tudi kot smejalni plin. Ta ima v manjših dozah ima omamen učinek, v večjih pa deluje kot narkotik. Nima vonja ali barve, na človeka pa ima lahko evforične stranske učinke. V 19. stoletju so ga uporabljali kot anestetično sredstvo, še danes pa ga zdravniki uporabljajo kot sedativ.
Danski raziskovalci z Univerze v Københavnu so odkrili, da plin, ki se sprošča iz iztrebkov kraljevega pingvina na Antarktiki, vpliva na mentalno stanje tamkajšnjih znanstvenikov. Nova študija o pingvinjih iztrebkih je bila objavljena v reviji Science of The Total Environment maja letos. Znanstveniki, ki so pingvine preučevali na britanskem otoku Južna Georgia v Južnem Atlantiku, so se po nekaj urah začeli čudno počutiti in obnašati. Nekatere je bolela glava, drugi so bili evforični, tretjim je bilo slabo.
Dušik, ki se sprosti iz pingvinjih iztrebkov, pronica v zemljo, tam pa se spremeni v didušikov oksid. Ta ni problematičen le za znanstvenike, temveč tudi za okolje. Didušikov oksid je tristokrat močnejši od ogljikovega dioksida, kar se tiče onesnaževanja zraka. Ledeniki, ki se topijo, ustvarjajo nova območja, primerna za življenje pingvinov. Možno je, ti pingivini prispevajo k večji prisotnosti toplogrednih plinov v ozračju. Kljub temu pingvini niso niti približno tako velik krivec kot ljudje, ki redno uporabljamo dušikova gnojila in fosilna goriva.
Novinar