Misli avtorja ob smrti njegove mame bodo vedno ujete v knjigi z naslovom Žalost onkraj sanj. Z Nobelovo nagrado nagrajeni in močno kontroverzni avstrijski avtor Peter Handke napisal delno biografijo svoje matere. Knjigo je začel pisati takoj po njenem samomoru in v tej kratki knjigi opisuje njeno življenje pred, med in po vojni. Obenem pa je opisoval še svoje misli, ki so ga prevevale ob teh časih.
Ločiti avtorja in njegovo prepričanje
Lanskoletni Nobelov nagrajenec ima veliko oboževalcev, ki njegovo delo močno cenijo. Obenem pa ima veliko tistih, ki mu nasprotujejo zaradi njegovih stališč in prepričanj. Handkejeva mati je bila Slovenka in tako je tudi on ohranil stik z domovino svoje matere. Veliko slovenskih del je v nemščino prevedel prav on. Ko govorimo o ločevanju avtorja in njegovih stvaritev je prav Handke tisti, pri katerem to pride še kako v poštev.
Izjemen pisec, ki pa se drži stališč, ki mnogim niso ravno blizu. A da bi cenili njegova dela, nam ni treba gledati njegovega prepričanja, ampak lahko samo zapremo knjigo in premislimo o pisanih besedah. In tako je eden največjih avstrijskih pisateljev obenem eden največjih piscev v zgodovini. Nov prevod verjetno najlepšega Handkejevega romana je izšel na začetku tega leta. Čudovito delo pri prevodu je opravila dr. Amalija Maček, ki svoj pogled na knjigo opiše v spremni besedi. Handke je roman napisal in izdal v letu po smrti matere (1972).
Žalost onkraj sanj
Življenje matere pred, med in po drugi svetovni vojni opiše skozi svoje oči. Tako je njeno otroštvo na podeželju razloženo skozi filter njegovega razmišljanja. Njene sanje o prihodnosti in neizpolnjeni cilji zaživijo skozi njegovo pisanje. Čeprav je roman kratek, nam da vpogled v življenje deklice in ženske v časih, v katerih sami nismo živeli. Dotakne se njenih ljubezni in okovov, v katerih je morala živeti, ker je pač bila ženska. Oseba, vredna velikega, učenega in zanimivega življenja. A kaj, ko je bila ženska. Ujetost v družbi, ki ni skrivala neodobravanja do pametnih in samosvojih žensk.
Kako razmišlja ženska, za katero veš, da želi nekaj več in je tega več kot vredna, a ji tega okolica ne dovoljuje? Kuhinja, poroka z nasilnim možem, manjvredno življenje in rojevanje otrok. Je to res vse, kar bi ženska takrat lahko bila? Skozi pisma, ki sta si jih pisala, Handke z njenimi besedami opisuje življenje in spomine. Njegov odnos do matere, ki ga lahko opisujeta le onadva, je bil del priložnosti, ki so jima bile namenjene.
Ljubezen do matere in apatija do samomora
Do samomora, ki ga je storila, Handke nima nobenih čustev in ga ne pogojujej z duševno boleznijo. Bolezni, ki je bralcu vidna, avtor in sin ne posveča nobene besede. Zanj je samomor le žalosten konec, za katerega se odloči oseba. Ljubezen do matere pa ostaja kljub temu neomajna in je ne krivi za nič, kvečjemu le opravičuje njeno odločitev. V knjigi občutimo čustva osebe, ki je ujeta v času, ki ni bil pripravljen nanjo.
Žalost onkraj sanj je knjiga, nabita s čustvi, ki jih bralec začuti z vsako prebrano stranjo. Mati, ki bi morala živeti več kot le preprosto življenje in njena odločitev na koncu teh nedoseženih ciljev. Sin, ki čuti svoje spomine na mamo in skupno življenje. Obe strani se nam močno zasidrata v srce in vsaka stran nam da nov vpogled v realnost takratnega časa. Da nam vpogled in nas vrže v razmislek o našem življenju, naših spominih in ciljih. Še bolj pa nas spomni na osebo, ki nas je močno zaznamovala in nam dala življenje. Na našo mati.
Peter Handke: Žalost onkraj sanj, prevedla Amalija Maček, Založba Beletrina, 100 strani.
Recenzijo nam je omogočila založba Beletrina.
Urednik portala Student.si
