Že več kot mesec dni je, odkar je WHO (World Health Oganization) razglasila svetovno pandemijo, ki je prinesla sprejetje mnogih ukrepov – številnih tudi na področju zdravstva.
Trenutnim razmeram je prilagojeno delovanje vseh zdravstvenih ustanov na vseh ravneh, žal pa iz tujine poročajo o vse več prepoznih zdravniških obravnavah in posledično tudi smrti ljudi z drugimi bolezenskimi stanji, ki zavračajo obisk urgence iz strahu pred okužbo z novim koronavirusom.
Med novimi ukrepi na področju zdravstva nikjer ne piše, da so v času epidemije klici na 112 in prihodi na urgenco ob življenjsko ogrožajočih stanjih prepovedani – če meniš, da si sam ali pa je tvoj bližnji življenjsko ogrožen, nujno pokliči 112.
Kam so šli srčni infarkti in možganske kapi?
O zmanjšanem številu zdravniških obravnav možganskih kapi in srčnih infarktov je že 6. aprila poročal ameriški New York Times – presenetljivo se je tam v času izbruha covida-19 številno nujnih primerov, ki niso v povezavi s koronavirusom, občutno zmanjšalo. Ekipe, ki so bile prej pripravljene, da v vsakem trenutku rešijo ljudi s srčnim infarktom in možgansko kapjo, so naenkrat občutno manj obremenjene in delujejo na drugih področjih.
Po neuradni spletni anketi na Twitterju so poročali o celo 40-60 % zmanjšanju števila obravnavanih pacientov zaradi srčnega infarkta in možganske kapi, ponekod celo o upadu tovrstnih pacientov preko 60 %. Tovrstni primeri se ne pojavljajo samo v ZDA, o podobnih razmerah poročajo tudi v številnih azijskih in evropskih državah.
Ne gre samo za kapi
Zmanjšalo se je tudi število ostalih bolezenskih stanj, nujnih za obravnavo: manj je obravnav ljudi z vnetjem slepiča, akutnimi boleznimi žolčnika in z drugimi stanji, ki z ustrezno zdravniško obravnavo ne bi bila kritična.
Prihaja tudi do pogostejših septičnih šokov ljudi, ki ne poiščejo pravočasno zdravniške pomoči – do septičnega šoka pride, ko pri nekem akutnem stanju, na primer vnetju slepiča, ne dobimo pravočasne zdravniške obravnave, bakterije se razširijo v kri in pride do odpovedi organov.
Vse več je torej zamujenih stanj, tudi pri naši IPP (Internistična prva pomoč) naj bi, po besedah Ane Debevc Prašnikar, zdravnice in specialistke interne medicine z dolgoletno prakso v kardiologiji, prišlo do dveh reanimacij pacientov, ker sta na urgenco prišla prepozno.
Taki pacienti potrebujejo že nujno obravnavo, zamujena stanja pa imajo lahko posledice do konca življenja.
Strah pred medicinsko oskrbo
Je možno, da prihaja do upada srčnih kapi in drugih resnih, življenjsko ogrožajočih stanj zaradi sproščenega uživanja v domačem naslanjaču in manj fizično napornih okoliščin? Ne. Število bolezenskih stanj med prebivalstvom se po nobeni logiki ne more tako občutno zmanjšati v tako kratkem časovnem obdobju.
Strokovnjaki so sicer podali tudi druge možne razlage – majhna možnost obstaja, da se je število nekaterih bolezenskih stanj zmanjšalo tudi zaradi drugačnega vzorca življenja v karanteni, ki predvideva manj prekomernega uživanja hrane in alkohola ter manj fizičnega napora. Vendar ni verjetno, da bi to povzročilo tako drastične spremembe, kakršne opažajo.
Ljudje z mnogimi zdravstvenimi težavami se pogosto odločajo, da v času karantene ne bodo obiskali zdravnika, da ne bi tvegali okužbe z novim koronavirusom – ko po predolgem odlašanju vendarle poiščejo pomoč, je za mnoge že prepozno. Ta teorija kaže, da je covid-19 vnesel med ljudi strah pred medicinsko oskrbo.
Ne izogibajte se potrebni zdravstveni oskrbi
Ljudje, ki pridejo na urgenco prepozno, si občutno povečajo možnosti za zaplete ter pri resnejših stanjih tudi zmanjšajo možnosti preživetja. Če bo strah pred pandemijo povzročil, da bodo ljudje odlašali z obiskom zdravnika, lahko stopnja smrti teh preseže število smrti tistih, ki jih je virus neposredno okužil.
Bolnišnice so opremljene in pripravljene za prav vse paciente z življenjsko nevarnimi težavami, ne samo za okužene z novim koronavirusom.
Kdaj nujno na urgenco?
Zapomni si: nujna medicinska pomoč in obisk urgence sta potrebna v naslednjih primerih:
- če nas duši, močno boli v prsih ali izgubljamo zavest;
- če nam nenadoma ohromi del telesa;
- če nenadoma dobimo hud glavobol z bruhanjem ter motnjami vida, govora in/ali spomina z ali brez pridružene visoke temperature;
- če bruhamo, izkašljujemo ali odvajamo kri ali črno, smrdeče, mazavo blato;
- če nenadoma dobimo hude bolečine v trebuhu in imamo trd trebuh;
- če imamo novo nastale motnje srčnega ritma (prepočasen (< 50), prehiter (> 150) ali popolnoma nereden utrip);
- če imamo več dni visoko temperaturo in smo ob tem zmedeni, omotični, oslabeli, bledi, potni in imamo neobičajno nizek krvni pritisk (npr. zgornji pod 100 mmHg).
Seveda je potrebno upoštevati tudi vse ukrepe glede omejitve okužb in preprečevanja nalezljive bolezni, a si, če je stanje nujno, nihče ne sme odrekati urgentne pomoči.
ČE MENIŠ, DA JE ZARADI BOLEZNI ALI POŠKODBE TVOJE STANJE ALI STANJE TVOJEGA BLIŽNJEGA ŽIVLJENJSKO OGROŽENO, TAKOJ POKLIČI 112 ALI OBIŠČI URGENCO.
Posledice zavračanja zdravniške pomoči so lahko nepopravljive.
Novinar
