NIAC (NASA Inovative Advanced Concepts) je Nasin program radikalno futurističnih konceptov. Trenutno so začeli s prvo fazo tako imenovanega Radijskega teleskopa lunarni krater (LCRT), ki je vznemirljiva ideja, ki bi lahko pomenila veliko prelomnico v iskanju nezemeljske inteligence.
Turning the farside of the moon into a radio astronomy preserve could also be a huge win for SETI as the proliferation of LEO satellites stomps on our ability to detect faint radio signals from extraterrestrial intelligence on Earth:https://t.co/1zhRhmO8EO
— daniel (@DMOberhaus) April 7, 2020
Teleskop v ogromnem luninem kraterju
Glede na opis vodilnega raziskovalca Saptarshija Bandyopadhyaya, tehnologa robotike v Nasinem laboratoriju za reaktivni pogon v Kaliforniji, je ideja, da bi izkoristili »ogromne prednosti v primerjavi z zemeljskimi teleskopi« na drugi strani lune. Tam bi raziskovalci lahko opazovali vesolje na veliko večjih valovnih dolžinah, kot jih običajno odraža Zemljina atmosfera. Valovne dolžine več kot 10 metrov ljudje še niso preizkusili in bi lahko omogočili ogromno znanstvenih odkritij na področju kozmologije, pravi Bandyopadhyay.
Luna deluje kot fizični ščit
Ta bi naravni lunarni teleskop izolirala od radijskih motenj ali hrupa iz virov na Zemlji. Plan vključuje načrte žične mreže s premerom kilometra, ki bi jo nameščali roboti, ki bi plezali po steni znotraj velikega lunarnega kraterja. Z drugimi besedami, načrt je, da na obstoječi krater vržemo pajčevini podobno mrežo, ki bi jo spremenili v velikanski radijski teleskop. Ta lunarni teleskop s premerom 1 km bi bil največji radijski teleskop v osončju!
Ideja obstaja že vrsto let, raziskovalci pa trdijo, da bi se lahko izkazala za izjemno pomemben znanstveni dosežek. Novica je prišla tudi po tem, ko je Kitajska uspešno postavila radijski teleskop, pritrjen na komunikacijski relejni satelit, ki zdaj deluje na oddaljeni strani lune. Vendar so radijske frekvence, na katere je občutljiv, veliko krajše.
Novinar
