Nova študija je pokazala, da je bil dan v času dinozavrov krajši, leto pa daljše. Raziskovalci so dejstvo odkrili iz fosilov starodavnih školjk, starih več kot 70 milijonov let iz obdobja Krede.
Rudistne školjke
So vrsta školjk z dvema lupinama, ki so hitro rasle v obdobju krede in so pri nas, v Sloveniji, pomemben gradnik kraškega naravnega kamna. Uspevale so na grebenih, izumrle pa so zaradi padca meteorita, ki označuje mejo med mezozoikom in kenozoikom.
Raziskovalci so s pomočjo laserja »razrezali« fosil rudistne školjke, kar jim je omogočilo natančno določitev števila obročev znotraj školjke. To jih je vodilo v spoznanje, koliko dni je bilo v letu in na podlagi tega so z računanjem prišli do dejstva, da je bil dan dolg 23 ur in pol.
Nadaljnje preučevanje školjk
Poleg dejstva o trajanju dneva in leta, so raziskovalci iz školjk dobili tudi podatke o okolju, v katerem so školjke živele. Ugotovili so, da so bili pred 70 milijoni let oceani veliko toplejši. V poletnih mesecih je njihova temperatura dosegla 104 stopinj Celzija, v zimskem času pa 30.
Ti podatki so raziskovalcem pomagali raziskati razvoj školjk in s tem tudi sestaviti dele preteklosti Zemlje.
Dnevi postajajo daljši
Danes velja, da dan traja 24 ur, leto pa ima 365 dni oziroma na vsake štiri leta 366 dni. Skrajšanje leta je povzročil vpliv lunine gravitacije, ki upočasnjuje hitrost vrtenja zemlje. Krajše leto pa posledično pomeni, da se dnevi podaljšajo.
Novinar
