Cel svet se trenutno vrti okoli koronavirusa in njegove nenadne širitve. A Zemljanom nam karantene, epidemije in pandemije niso neznane. Skozi tisočletja obstoja družbe smo dokaj uspešno prebolevali različne bakterije, viruse in zajedavce, ki so skušali živeti na naš račun. Pa si poglejmo nekaj najbolj pretresljivih bolezni, ki so pustošile na Zemlji.
Gobavost
Gobavost je grozljiva bolezen. Njena inkubacijska doba je skorajda leto dni in je tako zelo nepredvidljiva. Prizadene živčne celice in te začnejo odmirati. Tako bolnik izgubi določene čute. Bolezen se naznani z rdečimi ali svetlimi (odvisno od polti) madeži.
Nato se lahko gobavost razvije v tuberkuloidno gobavost ali bunčičasto gobavost. Pojavijo se lepromi, ki kazijo obraz obolelega, prihaja pa tudi do okvare mišic, kosti in notranjih organov. Nekateri opisujejo bolezen, kot da pri živem telesu gniješ. Gobavost že nekaj časa uspešno zdravimo in je zelo redka. Včasih pa je bila ta bolezen obsodba na izolacijo, izgon iz družbe in trpečo smrt.
Črne koze
Črne koze so ena najstarejših bolezni, ki jih pozna človeštvo. V 18. stoletju je letno zaradi črnih koz umrlo 400 000 Evropejcev. Bolezen je takrat tudi povzročila tretjino vseh slepot v Evropi. Proti črnim kozam so se Slovenci začeli cepiti že leta 1801. Zadnji večji izbruh črnih koz je bil v Jugoslaviji leta 1972.
Bolezen se začne z slabim počutjem, bruhanjem, vročino in bolečino v križu. Nato se nadaljuje s pojavom izpuščajev v obliki mehurčkov po telesu. Izpuščaji se kasneje prelevijo v papule. Iz njih se razvijejo pogreznjeni mehurji.
Ti so najprej napolnjeni z vodeno tekočino, potem pa se začnejo gnojiti. Na koncu se spremenijo v kraste in odpadejo ter za sabo pustijo brazgotine. V hujših zapletih črne koze povzročajo slepoto. Kaj je točen vzrok smrti obolelih s črnimi kozami še ni popolnoma znano.
Na našo srečo smo črne koze iztrebili leta 1980. Človeštvu se tako ni potrebno bojevati z boleznijo, ki je za sabo puščala smrt, iznakaženost in slepoto. Virus je bil uničen tudi v vseh laboratorijih po svetu, razen dveh, enem v Rusiji, drugem v ZDA, kar nekatere navdaja s skrbjo.
Kuga
Kuga je bilo včasih poimenovanje za vse hudo nalezljive bolezni. A danes za kugo označujemo bolezni, ki jih zakrivi bakterija Yersinia pestis. Okužba z bakterijo se lahko pojavi kot bubonska kuga, pljučna kuga, septična kuga ali kožna kuga.
Napoved prihajajoče kuge je epidemija te bolezni pri podganah. Bolezen se namreč prenaša preko bolh, ki pijejo kri okuženih podgan. Ko bolham zaradi bolezni zmanjka gostiteljev, preidejo na ljudi. Simptomi so različni in odvisni od vrste kuge, ki se je pri bolniku razvila.
Na začetku pride do vnetja bezgavk in bul v dimljah. Za septično kugo so značilne črne lise in od tu tudi ime črna smrt. Pljučna kuga se prenaša kapljično in je zato močno nalezljiva. Ta kuga velikokrat vodi v pljučnico. Kuga ima zelo visoko smrtnost, a se jo da omiliti in pozdraviti z antibiotiki.
Zanimivost je, da smatramo kugo za zgodovinsko bolezen, čeprav WHO letno javi tudi do 3000 primerov kuge. Druga zanimivost pa je diskusija med znanstveniki, da slavna črna smrt mogoče sploh ni bila kuga, ampak kakšna druga neznana bolezen.
Španska gripa
Španska gripa je postala zaradi bolezni covid–19 spet vroča tema pogovora. Gripa se je pojavila leta 1918 ob boku prve svetovne vojne. Terjala je več smrtnih žrtev kakor vojna in bila dokaz, da ljudje nismo najhujši ubijalci na tem planetu.
Simptomi so vključevali glavobole, suh kašelj, vročino, utrujenost in prebavne motnje. Za špansko gripo je bilo tudi značilno hudo potenje. Kasneje se je velikokrat razvila pljučnica, ki je bila pri večini umrlih razlog smrti.
Španska gripa naj bi pomorila od 17 pa do 50 milijonov ljudi, točno številko je težko določiti, saj je možno, da je gripa lahko samo omogočila razvoj drugih bolezni. Okužila pa je tretjino takratne populacije. Mnogi sicer povezujejo podobnosti španske gripe z covid–19, a tu gre velikokrat za generalizacijo.
Novinar
