Kljub odloku vlade Republike Slovenije 15. 3. 2020, ki je zaradi preprečevanja okužb s koronavirusom predvideval tudi izselitev skoraj vseh študentov iz študentskih domov, je ministrica za izobraževanje, dr. Simona Kustec, dne 17. 3. 2020 zagotovila, da se tistih študentov, ki so kljub odloku v domovih ostali, na silo ne bo izseljevalo. Kdor v domovih ostaja, ostaja na lastno odgovornost.
Skladno z odlokom se je sicer domov vrnilo že kar 90 odstotkov študentov. Med tistimi, ki ostajajo v študentskih domovih, je polovica takšnih, ki jim odlok nadaljnje bivanje dovoljuje. Gre za študente, ki imajo stalno prebivališče v študentskem domu, za študente tujce, ki jim je zaradi trenutnih varnostnih razmer onemogočena vrnitev v kraj stalnega prebivanja, ter študentske družine. Za ostale je odlok sicer predvideval izselitev.
Vsi študentje, ki v študentskih domovih še bivajo, naj bodo odgovorni ter se držijo ukrepov za preprečevanje okužb.
Ministrica je izrazila upanje, da se študentje zavedajo tveganja, ki jih njihova odločitev prinaša zanje in za vse druge, s katerimi se bodo srečevali.
Mnogo študentov pa je bilo mnenja, da bi večje tveganje pomenila nasilna izselitev vseh študentov. Na Študentski organizaciji Slovenije – ŠOS so opozarjali na številne negativne posledice izselitve vseh študentov iz študentskih domov, predvsem v povezavi s prevozom do doma zaradi ukinitve javnega prevoza ter ogroženostjo domačih sorodnikov, ki spadajo v rizično skupino. Tem bi študentje lahko – v najslabšem primeru – domov prinesli tudi novi koronavirus.
Vir slike: screenshot facebook objave Študentske organizacija Slovenije – ŠOS
Sicer so na ŠOS študente že prej pravilno opozarjali na vsakodnevne zaščitne ukrepe, ki so v času svetovne pandemije še tako pomembni.
Novinar
Prepričan sem, da velika večina študentov v študentskih domovih ni ostala zaradi tega, ker bi sami tako želeli, temveč zato, ker so bili v to prisiljeni na tak ali drugačen način. Mnogi študentje delajo v trgovinah in drugih dejavnostih, ki trenutno še vedno delujejo, v mestu, v katerem študirajo, drugi imajo doma ranljive skupine in oziroma ali so v študentskem domu v samoizolaciji.
Ker storitve bivanja v študentskih domovih niso mogli zagotoviti, se mi zdi logično, da za tako storitev študentje ne bomo dolžni plačati oziroma bi moral biti ta znesek štet v dobropis za prihodnje mesece. Storitve, ki je nismo mogli koristiti, tudi plačati ne bi smeli.