Ko opisujemo osebo, ki se ne obnaša po normah družbe, radi posežemo po besedi psihopat. Pojavijo se tudi ljudje, ki radi uporabijo besedo sociopat, saj zveni bolj resno in nevarnejše kakor psihopat, ker smo se te besede že navadili in je zgubila svoj grozljiv pridih. A sta ti besedi primerni za opis takšnih oseb? Ali se sociopati razlikujejo od psihopatov?
Ne. Ja. Na nek način. Ampak ne.
Vprašanje, kaj je razlika med psihopati in sociopati, razdeli vse strokovnjake, ki se ukvarjajo s človeškim umom. Mnogi trdijo, da ta beseda opisuje iste primere ljudi. Drugi so ostro proti in trdijo, da sta psihopatija in sociopatija popolnoma različni motnji. A tu se enotnost konča, saj se redko kateri strokovnjak strinja glede bistvenih razlik.
Se pa velika večina strinja, da imajo psihopati in sociopati nekatere podobne lastnosti. Oboji zanemarjajo zakon in družbeni red. Ignorirajo pravice drugih in so nagnjeni nasilju ali pa ustrahovanju. Oboji tudi trpijo za pomanjkanjem sočustvovanja ali pa je to popolnoma neobstoječe.
Zdravniki pravzaprav takih ljudi ne diagnosticirajo kot psihopate ali sociopate, temveč jih smatrajo za osebe z asocialnim osebnostnim sindromom. A še vedno nekateri med temi osebami opazijo razlike in bi radi ločili ti dve vrsti ljudi z asocialnim osebnostnim sindromom.
Psihopat
Psihopati so rojeni brez občutka za sočutje. Ljudi nikoli ne vidijo kot živo bitje s čustvi, temveč jih vidijo kot orodje ali igračo za kratkočasenje. Za svoja amoralna dejanja jih nikoli ne grize vest, nekateri celo uživajo pri tem. So hladni in strateški. Najhujše pa je, da jih nikakor ne moremo prepoznati, saj so odlični igralci in znajo zaigrati sočutje tako, da posnemajo druge. Odlično tudi pridobijo zaupanje ljudi okoli sebe, saj znajo nastopiti v vlogi vodje.
Vsi odnosi, ki jih splete psihopat, obstajajo njemu oziroma njej v korist ali zabavo. Po navadi so psihopati izobraženi in imajo redne, uspešne službe. Njihova narava je idealna za plezanje po korporacijski lestvi in velikokrat pridejo na vodilni položaj.
Ko pride do kriminalitete, so psihopati vedno preračunljivi, hladnokrvni in pripravljeni na vse. Nekateri imajo celo družine, ki nikoli ne posumijo, da jih ima ta oseba samo za krinko ali za korist. Mnogi strokovnjaki so si enotni, da so psihopati rojeni in ne ustvarjeni. Rodijo se namreč s slabo razvitim delom možganov, ki je odgovoren za čustveno inteligenco in moralno vodilo. Psihopate je zaradi tega zelo težko razkrinkati. Perfekten primer psihopata je serijski morilec Ted Bundy.
Sociopati
Medtem ko se psihopati rodijo, so sociopati ustvarjeni s strani okolja. To naj bi bila najbolj enotna teza strokovnjakov v razlikovanju teh dveh. Sociopati hitro eksplodirajo in so zelo nepredvidljivi, saj so nagnjeni k čustvenim izbruhom, na primer jeze ali žalosti. Po navadi se radi odmikajo od družbe in tudi ne marajo sodelovati v običajnih družbenih normah (šolanje, služba, družinska celica).
Radi so tudi ves čas v pogonu in težko ostanejo na eni lokaciji dolgo časa. Za razliko od psihopatov, sociopati lahko navežejo pristne stike s posamezniki ali skupinami, a so ti stiki lahko včasih zelo nenavadni in bizarni. Imeti odnos z nekom je za sociopata zelo težavno, zato ti odnosi redko trajajo dolgo.
Sociopati namreč imajo družbeni kompas, a je ta velikokrat popačen ali povsem zavestno ignoriran, razen pri določenih dogodkih in ljudeh. Prav tako lahko (čeprav težje) sočustvujejo z drugimi, a velikokrat se odločijo za ignoriranje teh čustev. Sociopati se rodijo z delujočim delom možganov, ki je odgovoren za sočutje in kontrolo impulzov.
Okolje jih v času odraščanja (travme iz otroštva, fizično in psihično nasilje) oropa teh zmožnosti. Nauči jih ignorirati ali zatreti ta čustva, oziroma jim ne da možnost razvoja teh sposobnosti. Ko pride do kriminalnih dejanj, so sociopati nagnjeni k impulzivnim, nepremišljenim dejanjem, tudi ko gre za umor. Dober primer sociopata je serijski morilec Andrej Čikatilo.
Hipoteze
Zgoraj navedeni opisi teh dveh primerov asocialnega osebnostnega sindroma so le hipoteze, s katerimi želijo strokovnjaki razdeliti te osebe. V realnosti je veliko težje ločiti ljudi, ki imajo ta sindrom, v ti dve kategoriji.
Ali se bo stroka kadarkoli zedinila o razlikah (ali pomanjkanju razlik) med sociopati in psihopati, je težko reči. Si pa je važno zapomniti, da niso vsi psihopati in sociopati oziroma osebe z asocialnim osebnostnim sindromom serijski morilci.
Ali misliš, da obstaja razlika? Povej nam svoje mnenje v komentarjih.
Novinar
