Pred kratkim smo opravili s kapitalističnim praznikom zaljubljencev, ki, kakor izgleda, nikakor ne more miniti brez kakšnega darilca ali dveh. Vendar ljubezen danes ni vezana samo na potrošnjo, ampak tudi na znanstveno proučevanje. Tako kot odvisnost od drog, nagnjenost k samomoru ali depresijo po razhodu, lahko tudi ljubezen preučuje nevroznanost. Ne gre namreč samo za čustveno in psihično stanje, v našem telesu se ob vsem tem namreč odvijajo tudi kemični procesi, ki pojasnjujejo določene pojave. Tudi zdravila, ki pomagajo psihičnim bolnikom delujejo na podlagi kemije, ki delujejo podobno kot druga medicinska pomagala.
Ena od pionirk na tem področju je dr. Lucy Brown, ki se intenzivno ukvarja z nevroznanstvenim pristopom k proučevanju romantične ljubezni.
Kvantificiranje romantične ljubezni ni lahko, poznamo tudi več oblik ljubezni – kot pravi dr. Brown, se nevroznanost ukvarja predvsem s proučevanjem zgodnje stopnje ljubezni oziroma zagledanosti, ko so posamezniki naprimer eden za drugega pripravljeni prepotovati daljše razdalje samo zato, da bi se videli.
Vsak aspekt tega, kdo smo, je posledica psihologije, ki se odvija v naših možganih. Zelo zanimivo je, da smo velikokrat svoje življenje, ali vsaj določene aspekte, pripravljeni spremeniti zaradi romantične ljubezni, ki je pravzaprav »le« občutek. To jasno kaže na to, da se ob teh občutkih nekaj dogaja v naših možganih.
Opravljene raziskave so potekale medtem ko so raziskovalcem pokazali fotografije njihovih ljubljenih in jih prosili, da si zamislijo romantične trenutke z njim/njo. Ti naj ne bi bili povezani s spolnim odnosom, kajti to dvoje ni vedno nujno povezano. Nato so enako ponovili s sliko osebe, ki je ne poznajo in primerjali odziv na magnetno resonančni sliki.
Ugotovili so, da obstaja del možganov, ki je pri sesalcih isti – gre za primitiven del možganov. Tako lahko podobne nagone, kot jih občutijo ljudje, ko so zaljubljeni, identificirajo tudi pri pticah, celo labodih. Zato nekateri strokovnjaki pravijo, da je ljubezen preživetveni nagon, tako kot žeja ali lakota. Gre torej bolj za nagon kot za občutek, saj naj bi slednji prišel in izginil, z ljubeznijo (tisto pravo seveda!) pa naj ne bi bilo tako.
Če te področje še bolj podrobno zanima, si lahko na spletni strani The Anatomy of Love prebereš, kakšna je anatomija ljubezni.
Novinarka in urednica revije Dijak 2019
