Odpirajo se nove trgovine in nakupovalni centri. Pritoževanja nad čakalnimi vrstami ni in ni konec. Verjetno ga tudi ne bo, vsaj pri nas ne. Na drugi strani sveta Kitajci zgradijo bolnico s tisoč posteljami v enem tednu. Pri nas v enem tednu na urgenci tudi na vrsto ne prideš.
V Mariboru in Ljubljani imamo prezasedena univerzitetna klinična centra (UKC). Sledi jim 10 splošnih bolnišnic, ki so v Brežicah, Celju, Izoli, Jesenicah, Murski Soboti, Novem mestu, Ptuju, Slovenj Gradcu, Trbovljah in Šempetru pri Novi Gorici. Temu dodajmo še 7 specializiranih bolnišnic, 5 psihiatričnih bolnišnic in 2 samostojni porodnišnici. Skupno 26 bolnišnic in 57 zdravstvenih domov s svojimi enotami. Taka je slika zdravstvenih ustanov v Sloveniji.
Ustanove, ki starejšim nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in družine. Imenovano storitev institucionalnega varstva, ki obsega pomoč, varstvo, prehrano, zdravstvo in bivanje omogočajo domovi za starejše. V Sloveniji je 114 domov za starejše in ustanov, ki imajo pravico ukvarjati se s to dejavnostjo.
Kar se tiče skrbi za našo najmlajše imamo v Sloveniji prijavljenih 409 vrtcev. 108 javnih vrtcev, 97 zasebnih in 24 vrtce, ki so del osnovnih šol. Ker nima vsak dijak in študent možnosti šolanja blizu doma, je za to (delno) poskrbljeno z dijaškimi in študentskimi domovi. Dijaških domov je 36, študentskih domov pa 65. Med njimi tudi zasebni domovi in stanovanja, ki so del domov.
Kdaj se je zgradilo kaj novega?
Najnovejši zdravstveni dom se gradi v Luciji (ZD Piran). Svoja vrata naj bi odprl do julija letos in začel sprejemati paciente. Investicija je vredna 4.260.000 evrov brez DDV. Tako bo zgrajen 40 let po obstoječem. V občini Hoče – Slivnica so s projektom gradnje novega vrtca že začeli. Vrtec v vrednosti 4,5 milijona evrov naj bi bil dokončan do konca šolskega leta 2020/2021. Domovi za starejše se gradijo v Loški dolini, Pivki in Dravljah. Povprečna investicija enega je 4 milijone evrov. Skupaj bodo imeli prostora za vsaj 150 starostnikov, ki so potrebni pomoči. Novi študentski domovi se trenutno ne gradijo, čeprav bi bilo to velikega pomena za mlade.
Obnovitve so potrebne vse prej naštete ustanove in njihove kapacitete se morajo povečati. Starostnikov in tistih, ki potrebujejo potrebno pomoč oskrbnih domov, je vedno več in po najnovejših podatkih na »prosto mesto« čaka več kot 10 tisoč ljudi. Težav v zdravstvu se zavedamo, a vseeno vemo, da nam vsaj za osnovne stvari ni treba plačevati toliko, kot v kakšnih drugih državah. Vrtci so vsako leto zapolnjeni in čakalne vrste so zelo dolge. Tako je tudi cena vrtcev visoka, če ne celo previsoka. Študentski in dijaški domovi so povečini zastareli, in niso več zmožni slediti času.
Zanimiv problem je tudi lokacija naših kliničnih centrov. Ljubljanski se nima več možnosti širiti, razen če to počne v tla ali višino. Prav tako mariborski in obema možnosti že zmanjkuje. Nov klinični center na drugi lokaciji bi potreboval astronomske zneske, ki jih najverjetneje nimamo na razpolago.
Celovški dvori bi lahko bili kaj drugega
Na približno 37 tisoč kvadratnih metrih so zgrajeni Celovški dvori, ki so bili dolgo predmet razprave. Bi lahko tu namesto 150 milijonskih stanovanj stala nova bolnica? Bi lahko bil eden izmed blokov namenjen študentom? Lahko bi bilo, ampak ni. In to so samo primeri prestolnice. Kje so zdravstveni domovi, ki postajajo iz leta v leto premajhni. Prebivalstvo se stara in za njih nimamo dovolj prostora in pomoči.
Namesto Aleje bolnica? Ste nori. V zdravstvu ni zaslužka in temu je pač tako. Dokler ne bo velike investicije, se bomo pač razburjali nad čakalnimi vrstami. Vrste za sobo v študencu, vrste za pregled pri zdravniku, vrsta za vpis otroka v vrtec, vrste za vpis dedka in babice v dom za oskrbo in vrsta na blagajni. Ampak nad to zadnjo se ne bomo močno razburjali, ker se zgodi le okoli praznikov.
Nove trgovine in »šoping« centri
Seveda ne moremo mimo novega nakupovalnega centra, ki se bo odprl v Ljubljani. 150 milijonov vredna naložba se razprostira na več kot 33 tisoč kvadratnih metrih. Zaposlitev bo dobilo skoraj tisoč ljudi, kar je odlična novica, ampak, ali ga res rabimo? Zaslužek bo, o tem ni debate. Še ne 10 minut stran je Supernova Šiška, ki sicer predstavlja trgovino Mercator. Aleja bo del skupine Interšpar, in tu se pojavi problem konkurence, ki mu žal ne bo konca. Če se v majhnem mestu zgradi Hofer, je že skoraj dejstvo, da bo v naslednjih dveh letih zrasel tudi Lidl.
Če se zgradi vrtec pa to ne pomeni, da se bo zgradil dom za starejše. Tu ni konkurenčnosti, ker ni tako velikih zaslužkov. Poleg Aleje Šiška, se bo v BTC Ljubljana, kmalu odprla tudi prva IKEA v Sloveniji. V Brežicah, Trebnjem, Ljubljani in Mariboru so se v zadnjem letu odprle trgovine Lidl.
Seznam števila trgovin
Da vidimo koliko trgovin imamo v Sloveniji, smo pobrskali število poslovalnic tistih najbolj poznanih trgovin v Sloveniji. Vse od prehrane do tehnike. Najverjetneje se bodo številke kmalu spremenile, saj se vedno gradi nekaj novega.
Mercator – 748
Tuš – 225
Telekom – 154
Špar – 132
Hofer – 93
DM – 84
A1 – 72
Kik – 64
Lidl – 59
Euro spin – 50
Tedi – 50
Alpina – 46
Jager – 42
Modiana – 36
Intersport – 31
Lisca – 25
Jysk – 21
Hervis – 19
BigBang – 18
Muller – 18
New Yorker – 15
Lesnina – 13
H&M – 11
Tomas sport – 10
Intimissimi – 10
Pandora – 9
OBI – 8
Office shoes – 7 + 5 transporter
Harvey Norman – 5
Bauhaus – 3
E.Leclerc – 2
Urednik portala Student.si
Koga pa bos zaposlil v teh novih bolnisnicah, ce pa je pomanjkanje kadra ze dolgo znan problem? Primerjava trgovin in bolnisnic je pa sploh neumnost brez primere, kolikokrat gres v trgovino in kolikokrat k zdravniku? Da ne govorim o nepopolnih informacijah o zgrajeni bolnisnici na kitajskem…