Kako zelo smo dandanes vpeti v medijski svet, ki nas s svetlobno hitrostjo zasipa z novimi informacijami, ni nobena skrivnost. Niti to, da vedno obstaja neka mera verjetnosti, da nekaj kar slišiš, prebereš ali vidiš – predvsem na spletu – ni res. Ampak, ali se sploh zavedamo, kako močno so lažne novice, za katere se zdi, da se pojavljajo vse pogosteje, vpletene v naša življenja? Ali se sploh zavedamo, da je praktično nemogoče verjeti novici, če je sami dobro ne preverimo ali ne dobimo informacij še kje? Ali potem mediji, ki naj bi imeli informativno vlogo, sploh še predstavljajo (kredibilen) vir informacij?
Če si ne moreš predstavljati, o čem govorim, razmisli o tem: medijski svet je preplavila tragična novica o helikopterski nesreči, v kateri sta umrla košarkar Bryant in njegova hči Gigi, pa je ogromno število ljudi objavljalo tvite in podobne zadeve, da čakajo, da nekdo sporoči, da gre za »fake news«.
Kaj so lažne novice in kakšno je stanje v Sloveniji?
Svoboda izražanja je ena izmed človekovih pravic, ampak s sabo prinaša tudi dolžnosti in odgovornosti, ima omejitve in kazni, ki jih določa zakon. Lažne novice so novice, ki jih ne moremo preveriti, nimajo vira in so verjetno neresnične. Širi jih lahko kdorkoli, najbolj odmevne so seveda tiste, ki pridejo s strani vplivnih spletnih portalov, medijskih hiš ali oseb. Z njimi se večajo predsodki in stereotipi, kaznovanje pa je zelo težko. Dokazano je celo, da se širijo 10-krat hitreje kot resnične novice in imajo večji doseg. Z njimi se da torej precej dobro zaslužiti, kajne?
Dogovor o partnerstvu za informacije in demokracijo
Mednarodna organizacija Novinarji brez meja (RSF) je za namen preprečevanja širjenja lažnih novic sprožila Dogovor o partnerstvu za informacije in demokracijo, v katerem so podrobno opisana načela zagotavljanja pravic do zanesljivih informacij, zlasti na internetu, in do odgovornosti ponudnikov spletnih storitev. Države podpisnice se zavezujejo, da bodo nacionalne in mednarodne pravne okvire ter medijske družbe spodbujale k spoštovanju načel preglednosti, odgovornosti in nevtralnosti. Sporazum poudarja odgovornost internetnih ponudnikov za spodbujanje zaupanja vrednih vsebin in pluralizma, da bi se izognili trenutnemu informacijskemu kaosu. Med podpisnicami so države z vseh celin, med njimi Francija, Velika Britanija, Indija, Južna Koreja, Kanada, Kostarika in Tunizija, ampak … Slovenije ni med njimi.
Pomembno je, da se počasi že začnemo zavedati problema, ki ga moramo rešiti. Če že ne moremo vplivati na velike igralce, lahko vplivamo nase. Kako?
Medijska pismenost
Medijska pismenost postaja vse bolj pomembna. Omogoča nam, da kritično presodimo, za kakšno vrsto novice gre. Le tako lahko prepoznamo lažne novice, ki se najpogosteje pojavljajo na družbenih omrežjih. Preveri, na katera tri vprašanja si moraš odgovoriti:
- Kdo je avtor novice?
Vedno se vprašaj, če veš, kdo je oseba ali organizacija, ki stoji v ozadju. Pri tem bodi pozoren na:
- Ali poznaš osebo, ki stoji za reprezentacijo novice,
- Ali obstaja kakšen dokaz, da je ta oseba strokovnjak na nekem področju,
- Preveri, če je hiperpovezava varna,
- Preveri še druge, bolj kredibilne vire.
- Zakaj je bila novica ustvarjena?
- Kaj je sporočilo,
- Ga lahko najdem še kje drugje,
- Ali je objavljeno na kredibilni (spletni) strani, časopisu ipd.,
- Preveri vire,
- Ali je novica dejstvo ali bolj mnenje?
- Zakaj je bila novica objavljena?
- Kaj je motiviralo avtorje, da so novico ustvarili,
- Ali je bilo sporočilo ustvarjeno in objavljeno, da generira profit,
- Ali je novica pravzaprav vrsta oglaševanja (praviloma bi moralo biti jasno označeno, da gre za sponzorirano besedilo),
- So viri in avtorji plačani?
Zato le pazljivo in predvsem kritično pri branju novic, sploh na spletu. Če mi ne verjameš, preveri še na kakšnem drugem viru … ?
Novinarka in urednica revije Dijak 2019
