Težko je oceniti, kakšen vpliv imajo družbena omrežja na naše duševno zdravje. Facebook in Instagram uporabljamo vsak dan in običajno večkrat na dan. Skrolamo lahko tudi po več ur. To mora imeti določen vpliv na nas, težko pa je določiti, kakšen.
Raziskava, ki jo je opravil časopis JAMA, je pokazala, da obstaja povezava med slabim duševnim zdravjem in časom, preživetim na družbenih omrežjih. Ugotovili so, da mladi, ki več časa preživijo na družbenih omrežjih, bolj trpijo za depresijo.
Vseeno pa rezultatov te raziskave ne smemo jemati preveč dobesedno. Razlogi za razvoj duševnih bolezni so zapleteni in številni. Družbena omrežja lahko uporabljamo na različne načine, od pozitivnih do negativnih.
Dejstvo je, da samo zato, ker se dve stvari pojavita naenkrat, to še ne pomeni, da sta med seboj dejansko povezani. Če na Instagramu preživimo ogromno časa, to še ne pomeni, da smo zaradi tega depresivni.
Družbena omrežja imajo pluse in minuse. Problematična postanejo, ko ogrožajo naše delo in razmerja ali ko postanemo odvisni od njih. Prav tako ni dobro, če se preveč osredotočimo na svoje profile in zato ne znamo uživati v trenutnih dogodkih.
Ali so družbena omrežja torej dobra ali slaba za naše duševno zdravje? Slabosti so nadlegovanje, slaba samopodoba in stalen nadzor profila. Prednosti pa komunikacija s prijatelji in motivacijska podpora.
Družbena omrežja moramo uporabljati zmerno in zraven paziti na kakovost življenja, ki ga preživimo v realnem svetu. Virtualnost je namreč eno, resničnost pa drugo.
Urednica revije Študent
