V začetku oktobra je v Državnem zboru potekala seja Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Poslanci so obravnavali dva predloga oziroma noveli zakonov, ki bosta vplivali na življenje študentov.
Gre za Zakon o skupnosti študentov (ZSkuS) in Zakon o visokem šolstvu (ZViS).
Zakon o skupnosti študentov
Prvi – Zakon o skupnosti študentov opredeljuje status in delovanje študentskih organizacij. Pripravljen je bil brez Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) in ni dobil podpore poslancev. Študenti so dobili nalogo, da skupaj z ministrstvom pristopijo k oblikovanju novega zakona, ki bo jasneje opredeljeval določena pravno nedorečena področja delovanja študentskih organizacij. Do obravnave predloga novele zakona po posameznih členih oziroma področjih ni prišlo, saj so poslanci izglasovali predlog o javni predstavitvi mnenj o predlogu zakona.
»Na ŠOS se zavedamo nujnosti novele, predvsem zaradi neurejenega področja financiranja. Pozdravljamo spremembe na področju večanja pravic študentov. Največ zadržkov imamo do sprememb na področju sistema zagotavljanja in spremljanja kakovosti. Poslanci so obravnavali predlog novele ZSkuS, ki pa so ga zavrnili zaradi netransparentnega in izključujočega načina, na katerega je bil spisan in vložen, ter zaradi mnogih nasprotujočih si mnenj o posledicah določil. Številni pomisleki so bili izraženi tudi v javni predstavitvi mnenj,« so zapisali v odzivu ŠOS.
Poslanci so s sklepom ministrstvu naložili, da v naslednjih mesecih skupaj z deležniki pripravi predlog novega zakona. Tudi ŠOS si želi posodobljenega zakona, ki pa mora biti pripravljen demokratično in v dialogu vseh deležnikov ter upoštevati zakonodajne in nomotehnične standarde, še pravijo na ŠOS. »V sklopu Sveta Vlade RS za študentska vprašanja bomo aktivno pristopili k pripravi novele, ki bo uredila pomanjkljivosti zakonodaje, ki ureja avtonomno študentsko organiziranje,« še pojasnjujejo.
Zakon o visokem šolstvu
Poslanci so sklicali tudi javno predstavitev mnenj o noveli ZviS. Ta ureja področja financiranja, zagotavljanja kakovosti visokega šolstva, internacionalizacije in demokratizacije univerz in tudi nekatere pravice študentov. Razlog za takšen sklep je bil, sodeč po razpravi, nedorečenost področja poučevanja v tujem jeziku in odsotnost zakonske definicije javne službe.
ŠOS upa, da se bo ta razprava osredotočila na več področij novele, saj je trenutno v javnosti slišati le pomisleke glede uvedbe možnosti poučevanja v tujem jeziku, pozabilo pa se je na ostala, prav tako pomembna področja.
»Na ŠOS predlagani noveli ne nasprotujemo, imamo pa glede določenih vprašanj drugačno stališče od ostalih deležnikov. Svoje pomisleke smo izrazili tudi v razpravi, ki je potekala do zdaj. Kljub temu opozarjamo odločevalce, da zaradi podaljševanja postopka sprejemanja novele zmanjkuje časa za sistemsko ureditev visokega šolstva v Sloveniji, ki je nujna. Na ŠOS na nujnost sistemske ureditve visokošolskega prostora opozarjamo že dlje časa, na vnovično novelacijo pa smo privolili, saj sistem potrebuje urgentno stabilizacijo, predvsem na področju financiranja, novelaciji pa naj bi sledila priprava sistemskega visokošolskega zakona,« še dodajajo na ŠOS.
