Poleg vsejedcev poznamo v današnjih časih zelo različne in raznolike oblike prehranjevanja: laktovegetarijansko prehranjevanje, strogo vegetarijansko, frutarijansko, presno, makrobiotiko, postenje in številne druge.
Vegetarijanstvo je zelo raznoliko
Vegetarijanstvo pomeni izogibanje mesu in izdelkom živalskega izvora, kot so usnje, krzno, svila itd. Gre za širok pojem. Vegetarijance ločimo glede na izbor hrane, življenjski slog in svetovne nazore.
Obstaja veliko vrst vegetarijanstva. Osnovne in najbolj razširjene oblike so:
Laktovegetarijanstvo – poleg hrane rastlinskega izvora je dovoljeno tudi uživanje mlečnih izdelkov.
Ovovegetarijanstvo – dovoljeno je tudi uživanje jajc.
Laktoovovegetarijanstvo – dovoljeno je tudi uživanje mlečnih izdelkov in jajc.
Fleksiveganstvo – uživajo predvsem vegansko hrano, občasno, vendar redko tudi mleko, jajca in med, zlasti iz etično in ekološko manj sporne pridelave.
Sadjejedstvo
Sadjejedstvo oziroma frutarijanstvo pomeni le uživanje sadežev in plodov, kot so paprike, jajčevci, paradižnik, kumare, oreščke in semena, ne pa tudi živil živalskega izvora, zelenjave in žit.
Veganstvo
Pri tem načinu prehranjevanja meso, mleko in jajca niso dovoljena, med le občasno. Etični vegetarijanci se izogibajo vsem izdelkom živalskega izvora (npr. usnje, volna, krzno), prehranski vegani ali popolni vegetarijanci pa živalske izdelke izključujejo le iz prehrane. Okoljsko veganstvo zavrača uporabo živalskih proizvodov ob predpostavki, da je industrijska praksa okolju škodljiva in netrajnostna.
Veganski način prehranjevanja ima nekaj podvrst – najbolj razširjeni načini prehranjevanja so makrobiotični, presnojedski in ayurvedski, ki imajo vsako svoje značilnosti.
Makrobiotika
Tisti, ki prisegajo na makrobiotiko, uživajo predvsem polnozrnate žitarice, stročnice, zelenjavo in tradicionalno japonsko hrano. Ni nujno, da so popolni vegetarijanci, dovoljene so tudi ribe.
Presnojedstvo
Gre za način prehranjevanja, ki ni nujno vegetarijanski. Hrano se uživa le nekuhano, nepredelano in pogosto organsko. Odvisno je od življenjskega stila. Obsegajo pa izbor surovega sadja, zelenjave, oreškov, semen (vključno s polnovrednimi žiti, npr. gaba riž), jajc, rib (npr. sašimi), mesa (npr. pršut in karpačo) ter nepasteriziranih nehomogeniziranih mlečnih izdelkov (mleko, sir, jogurt iz nepasterizirangea mleka).
Nekatere poganjajo le voda in sokovi
Kot zanimivost – obstajajo tudi diharjanci, ki uživajo samo vodo in določene sokove.
