Vse slovenske dijakinje in dijake združuje Dijaška organizacija Slovenije. Zastopa njihove interese in se zavzema za njihovo uresničevanje.
Deluje v skladu z načeli demokratičnosti, transparentnosti, solidarnosti, ekonomičnosti in javnih koristi. Zavzema se za izboljšanje materialnega položaja dijakinj in dijakov, uveljavljanje in varstvo njihovih pravic, zagotavljanje sodelovanja dijakinj in dijakov v interesnih dejavnostih, utrjevanje in širjenje njihovega vpliva na učni načrt, učni proces ter način preverjanja znanja v srednjih šolah, medsebojno povezovanje, zastopanje v organih Dijaške organizacije Slovenije in mednarodno sodelovanje vseh slovenskih dijakinj in dijakov, izboljšanje kakovosti odnosov v srednjih šolah, informiranost in vpliv dijakinj in dijakov v civilni družbi, zagotavljanje in utrjevanje njihovega vpliva pri vprašanjih, ki so povezana z njihovo materialno in duhovno rastjo, zagotavljanje šolske demokracije, enakopravnosti in enakosti v srednjih šolah in zagovarjanja enakih možnosti za vse, zavzemanje za laično, od ideologij in religij nevtralno šolo in drugo.
V sklopu Dijaške organizacije Slovenije deluje tudi varuh dijakovih pravic. Pomaga jim pri reševanju šolskih težav. Vključuje se v razprave, povezane s socialno in izobraževalno politiko. Na voljo jim je za kakršnokoli vprašanje v zvezi z učnim in izobraževalnim procesom ali pravicami in težavami v okviru šole.
Pogovarjali smo se s Karmen Strah, ki trenutno opravlja to funkcijo. Stara je 20 let, prihaja iz Selnice ob Dravi, trenutno pa obiskuje Filozofsko fakulteto v Ljubljani.
Kakšna je vaša naloga kot Varuhinja dijakov?
Kot varuhinja dijakov pomagam dijakom pri reševanju njihovih težav znotraj šole, če imajo vprašanja v zvezi z učnim procesom ali pravicami in težavami v okviru šole.
Kako dijakom pomagate?
Največkrat dijaki iščejo zgolj informacije, ki jim jih posredujem v najkrajšem možnem času. Če pa gre za bolj zapleteno zadevo, se dogovorim za pogovor na šoli z vsemi vpletenimi osebami. Tako lahko skupaj poiščemo ustrezno rešitev za vse.
S kakšnimi konkretnimi težavami se največ soočajo dijaki in kako jih rešujete, jim pomagate?
Največkrat imajo dijaki vprašanja, povezana s ponavljanjem ocen in neopravičenimi izostanki od pouka. Žal se v večini primerov izkaže, da so izostanki z razlogom neopravičeni.
Kaj bi bilo treba na tem področju v Sloveniji izboljšati?
Največkrat opažam, da so dijaki izredno slabo informirani – ogromno je takšnih, ki sploh ne vedo, da obstaja varuh dijakovih pravic. Še huje, mnogo jih ne ve, da obstaja Dijaška organizacija Slovenije.
Kako je za dijake poskrbljeno v Sloveniji? Je dovolj poskrbljeno?
Seveda je vedno prostor za izboljšave, a če primerjamo z nekaterimi drugimi državami v Evropi, je Slovenija k sreči ena izmed držav, ki dijakom dopušča določeno mero soodločanja v zadevah, povezanih z njimi in njihovim izobraževanjem. Imajo povsem razumne pravice, ki pa so seveda pogojene z dolžnostmi.
Mogoče kakšna primerjava z Evropo in drugimi državami?
Večina evropskih dijaških organizacij niti nima svojega proračuna. Posledično je njihovo delovanje zelo omejeno, to pa pomeni tudi, da ima le redkokatera država svojega varuha dijakovih pravic. K sreči je za naše dijake v Sloveniji za to dobro poskrbljeno.
Bi še kaj izpostavili sami?
Dijaki se ne zavedajo zmeraj, da je pri določenih težavah čas pomemben, in mnogokrat mi povedo, da kličejo zgolj, ker nanje pritiskajo starši ali prijatelji – varuha pokličejo le v skrajni sili, večkrat pa so tedaj že v veliko večjih težavah. Zato bolje prej kot prepozno.
