Bliža se poletje, ko bo adrenalin treba ohladiti, zabavi pa dodati nove razsežnosti. To je že pred časom storil Mike Pipenbaher in z »wakesurfanjem« vodnim športom dodal nove dimenzije.
Mike, kaj je pravzaprav »wakesurfing« in kaj te je pri njem najbolj prevzelo?
Pri pojmu »wakesurfing« gre za surfanje na valu, ki ga ustvarja plovilo. Vsekakor pa to ni katerokoli plovilo; gre namreč za posebej narejena plovila, ki omogočajo »perfekten« val in njegovo programiranje, na prvem mestu je pa varnost. Ena izmed najpomembnejših lastnosti »wakesurfanja« je po mojem to, da je šport direkten. To pomeni, da je val takoj na voljo, mogoče ga je programirati ali oblikovati po svoje. Ni čakanja na pravo priložnost, ampak je akcija takoj.
Sta za »wakesurf« potrebna posebno plovilo in posebna deska?
Kot sem omenil zgoraj, je plovilo bistvenega pomena. Edini proizvajalec, po moji oceni, je Nautique, tega imam tudi sam. Pri meni lahko ljudje to plovilo spoznajo, preizkusijo in navsezadnje tudi kupijo, saj sem ekskluzivni zastopnik za prodajo plovil Nautique na območju bivše Jugoslavije. Kar se pa tiče samih desk, gre za posebne oblike, dolžine in debeline. Sicer lahko izkušen »wakesurfer« »wakesurfa« s skoraj vsako desko; tako navadnim surfom kot »wakesurfom« in navsezadnje tudi »supom«. Sicer se »wakesurf« deske delijo na tri skupine; »skim«, surf in »fun«. Razlike so v dolžini in debelini, glavna lastnost je pa sama uporaba deske; za določen način vožnje, kot so skoki ali triki, je treba izbrati primerno desko.
Kakšne so hitrosti, ki se dosegajo pri »wakesurfanju« in na kaj je pri tem treba biti še posebej pozoren?
Sam ocenjujem, da je hitrost nekje med 16 in 22 kilometrov na uro. Potrebnega je kar nekaj časa, da kot začetnik pripravimo plovilo in najdemo svoj tako imenovani »sweet spot«. Večja hitrost prinese manjši, daljši val, manjša hitrost pa prinese višino in debelino, ki sta po moji oceni bolj pomembna. Potrebne so dobre lastnosti upravljanja plovila s strani voznika, saj mora upoštevati tako veter kot valove in morske tokove. Skratka, vedno lovimo tisti perfektni moment, tik preden plovilo »zglisira«.
Lahko rečeš, da je »wakesurfanje« varen šport, tudi pri izvajanju različnih trikov?
Vsekakor je po moji oceni eden izmed varnejših vodnih športov, pri katerem je bistvenega pomena plovilo. Sama zasnova je takšna, da surfer ne more nikakor do same elise oziroma propelerja, tako da lahko pride do resnih poškodb. Pri izvajanju bolj zahtevnih trikov pa česa hujšega še nisem zasledil, samo kakšno modrico in manjšo bolečino.
Obstaja morda tudi tekmovanje v »wakesurfanju«?
V Evropi kultura, razen kakšne Švice in Francije, še ni tako razvita, medtem ko v ZDA že vrsto let prirejajo svetovna prvenstva. Šport je enostavno predrag v tem trenutku, da bi se z njim lahko ukvarjala širša množica. Zato je tudi razvoj trikov morda počasnejši, ker ni tako velike konkurence. Je pa res, da je šport v zadnjih treh letih doživel precej novosti, tako s strani proizvajalcev kot surferjev samih.
Ker »wakesurfanje« tudi poučuješ, me zanima, koliko težav imajo pri učenju tvoji učenci.
Kot samouk sem potreboval kar precej časa, saj sem po moji oceni vse storil narobe. Smeh … Bilo je ogromno improviziranja in kar nekaj časa sem potreboval, da sem se naučil. Tako sem nato izluščil glavne točke in to prenesel v svoj program za učenje. Do zdaj moram reči, da sem skoraj vse učence naučil, da se peljejo z vrvico in za kakšen trenutek ali dva ulovijo val. Prehod z vrvice na prosto surfanje pa zahteva kilometrino, da o trikih sploh ne govorimo. Prva največja težava, s katero se učenci soočijo, je vstati iz vode, saj deska ni pripeta in je zato malo težje. Nato sledi lovljenje ravnotežja, dokler se učenec ne počuti udobno. Triki in sama vožnja z rezanjem pa so drugi pojmi.
