Kariera je izraz za uveljavitev oziroma uspeh na kakem področju delovanja.
Tradicionalno pojmovanje kariere je nekoč pomenilo napredovanje z nižjih položajev na višje v okviru delovne organizacije ali delovnega mesta. Danes pa kariera ne predstavlja le poti na področju dela, temveč vse bolj posameznikovo celotno življenjsko pot in pomeni posameznikovo tranzicijsko, dinamično, fleksibilno napredovanje v različne smeri.
Kariera je vseživljenjski proces
Razvoj kariere je za posameznika aktiven proces večanja kompetentnosti, pridobivanja znanja na formalne in neformalne načine ter načrtovanja in vodenja svoje kariere. Nekateri avtorji jo opredeljujejo kot vzorec delovnih izkušenj, ki usmerjajo človekovo življenje. Kariera označuje zaporedje del, ki jih posameznik opravlja v sklopu svojega poklica in tudi vseh drugih, ki jih opravi v življenju.
Razvoj kariere predstavlja pridobivanje različnih spretnosti, izkušenj in znanja. Načrtovanje in vodenje kariere pomenita večanje kompetentnosti, znanja in zmožnosti za delo. Obsega formalno, neformalno in informalno obliko učenja ter različne oblike zaposlitve, tudi vse neformalne oblike dela, kot so delo na domu, prostovoljno delo v skupnosti in drugo. Ustvarjanje in razvoj kariere sta tako vseživljenjski proces.
Karierni cikli in stadiji
V razvoju kariere avtorji ločijo več ciklov oziroma stadijev.
Prvi stadij (do 21. leta): rast posameznika; za ta cikel je značilno raziskovanje lastnih interesov in potreb ter prepoznavanje lastnih talentov, sposobnosti, motivov in vrednot.
Drugi stadij (od 16. do 25. leta): vstop na trg dela, učenje veščin iskanja dela, kandidiranje na delovna mesta.
Tretji stadij (od 16. do 25. leta): uvajanje, sprejemanje realnosti sveta dela, soočanje z delovno rutino in sprejetostjo s strani sodelavcev.
Četrti stadij (od 17. do 30. leta): doseganje polnopravnega članstva v organizaciji, pridobivanje veščin in znanja, potrebnih za napredovanje znotraj organizacije, prevzemanje popolne odgovornost za opravljeno delo in usklajevanje osebnih potreb s potrebami organizacije.
Peti stadij (po 25. letu): vstop v srednjo kariero, opredelitev za kakšno specifično delo ali odločitev za obvladovanje več področij.
Šesti stadij (od 35. do 45. leta): »kriza srednje kariere«, v kateri se soočamo z razliko med dejanskim napredkom v karieri ter željami in cilji, postavljenimi v preteklosti; opredeljevanje pomembnosti kariere v odnosu do drugih pomembnih področij posameznikovega življenja; pogosto odločanje med vodstveno in nevodstveno kariero v prihodnosti.
Sedmi stadij (po 40. letu): če se posameznik odloči za nevodstveno kariero, se pogosto uči novih znanj in veščin, potrebnih za vlogo mentorja, pri vodstveni vlogi pa se začne učiti predvsem specifičnih veščin vodenja.
Osmi stadij (do upokojitve): sprejemanje upada moči in zavzetosti za poklicno napredovanje ter z učenjem novih vlog, ki so povezane z zmanjšanjem kompetenc in motivacije.
Deveti stadij (upokojitev): kar ne pomeni nujno konca kariere, saj je kariera vseživljenjski proces; z upokojitvijo se izobraževanje in delo ne končata.
