Na Gibanju za dostojno delo in socialno družbo nasprotujemo noveli Zakona o visokem šolstvu, ker jo razumemo kot utrjevanje prekarizacije visokega šolstva v Sloveniji. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport pri pripravi predloga ni upoštevalo opozoril strokovnjakov, civilne družbe in sindikatov, ki izpostavljajo negativne posledice prekarizacije univerz in njenih zaposlenih. Novela Zakona o visokem šolstvu namreč v 14. členu določa, da je za ustanovitev visokošolskega zavoda dovolj, če je le ena tretjina visokošolskih učiteljev zaposlena za poln delovni čas. Za ustanovitev samostojnega visokošolskega zavoda pa je dovolj, če je za poln delovni čas zaposlen le en (!) visokošolski učitelj, vsi ostali pa so lahko zaposleni le delno ali delajo preko avtorskih pogodb. Ne samo, da se ob tem pojavlja vprašanje, zakaj se za (zasebne) samostojne visokošolske zavode postavlja nižje kriterije, temveč se je potrebno vprašati tudi, zakaj Ministrstvo sprejema slabše pogoje dela visokošolskih učiteljev in raziskovalcev. Delo prek avtorskih pogodb in stalno prijavljanje na projekte negativno vplivata na dolgoročno kvalitetno opravljanje pedagoškega in raziskovalnega dela, saj morajo visokošolski učitelji in raziskovalci poskrbeti za lastno preživetje, namesto da bi se posvetili raziskovanju in predavanjem.
Trend prekarizacije visokega šolstva lahko razberemo iz sledečih številk. Leta 1990 je bilo na Univerzi v Ljubljani za poln delovni čas zaposlenih 73 % visokošolskih učiteljev, leta 2010 pa le še 39.9 %. Med letoma 2011 in 2014 je na Univerzi v Ljubljani padlo število zaposlenih v vseh kategorijah, vendar največ v kategoriji raziskovalcev, med katerimi je število upadlo za kar 23 %. Krizne čase na univerzah najbolj občutijo prekarno zaposleni delavci, saj je njihova zaposlitev negotova, nestabilna, obenem pa niso deležni polnega delovnopravnega varstva in socialnih pravic.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport s pripravljeno novelo Zakona o visokem šolstvu namerava legalizirati prekarnost zaposlenih na novoustanovljenih zavodih, samo vprašanje časa pa je, kdaj se bo prekarnost legalizirala na že obstoječih zavodih.
Ali Slovenija res več ne potrebuje znanstvenikov, ki bi se lahko posvetili pedagoškemu in raziskovalnemu delu?
