Ob svetovnem dnevu voda, ki ga praznujemo 22. marca, UNICEF opozarja na izzive zagotavljanja varne vode za milijone ljudi po vsem svetu. Klimatske spremembe ogrožajo tako zaloge vode kot varnost voda za milijone otrok, ki živijo na sušnih ali poplavnih območjih.
Leta 2015, ob koncu dobe t. i. Razvojnih ciljev tisočletja, ki jih je ob prelomu tisočletja sprejelo 189 voditeljev držav, 663 milijonov ljudi po vsem svetu še vedno ni imelo dostopa do pitne vode iz vira, ki ima možnost ločevanja vode od fekalij. Najnovejši podatki tudi kažejo, da bi lahko 1,8 milijarde ljudi uživalo vodo, kontaminirano z bakterijo E. coli, ki je sicer prisotna v črevesju – kar nakazuje na prisotnost fekalij v vodi, četudi je ta pridobljena iz izboljšanih vodnih virov.
»V času, ko je vodo mogoče testirati na cenejši in učinkovitejši način kot v obdobju, ko so bili sprejeti Razvojni cilji tisočletja, smo pred velikim izzivom zagotavljanja čiste vode,« opozarja Sanjay Wijesekera, vodja UNICEF-ovih programov za vodo, sanitarije in higieno. »Z novimi cilji trajnostnega razvoja si prizadevamo za čisto vodo za vsakega prebivalca sveta. Ne nadaljujemo tam, kjer so se končali Razvojni cilji tisočletja, temveč začenjamo popolnoma novo poglavje.«
Eden izmed glavnih vzrokov za kontaminacijo vode s fekalijami so slabe sanitarije. 2,4 milijarde ljudi po svetu nima ustreznih sanitarij in skoraj 1 milijarda od njih potrebo opravlja na prostem. To pomeni veliko količino iztrebkov, ki prehaja v vodne vire brez kakršnegakoli posega, pri čemer ogroža nekatere vodne vire, ki so bili v preteklosti že izboljšani.
Pomisleki glede varnosti voda se povečujejo tudi zaradi podnebnih sprememb.
V času suše, ko vodni viri postanejo omejeni, se ljudje zatekajo k rabi talnih voda, ki so lahko nevarne za zdravje. Po drugi strani pa lahko poplave poškodujejo vodne in sanitarne sisteme in raznašajo fekalije, kar pogosto vodi v izbruhe bolezni, ki se prenašajo prek vode, kot sta kolera in diareja.
Višje temperature zaradi klimatskih sprememb povečujejo možnost za razvoj bolezni, povezanih z vodo, kot so malarija, denga in Zika – saj prispevajo k povečanju populacij komarjev in širjenje njihovega geografskega dosega.
Po podatkih UNICEF-a, je med najbolj ranljivimi skoraj 160 milijonov otrok po vsem svetu, starih manj kot 5 let, ki živijo na območji, ki jih ogroža suša, okoli pol milijarde pa ogrožajo poplave. Večina teh otrok živi v podsaharski Afriki in Aziji.
Ob svetovnem dnevu voda UNICEF lansira globalno kampanjo na družbenem omrežju Instagram za ozaveščanje o povezavi med vodo, okoljem in podnebnimi spremembami, ki bo potekala vse do podpisa Pariškega sporazuma, 22. aprila.
Z uporabo hashtaga #ClimateChain se bodo Izvršni direktor UNICEF-a Anthony Lake, Predsednik generalne skupščine ZN Mogens Lykketoft, Vodja komisije Združenih narodov za podnebne spremembe Christiana Figueres in drugi prepoznavni posamezniki »z roko v roki« pridružili javnosti pri ustvarjanju verige fotografij, ki opozarjajo na klimatske spremembe. Fotografije bodo predstavljene 22. aprila, ob podpisu Pariškega sporazuma.
UNICEF na izzive podnebnih sprememb odgovarja s programi, ki zmanjšujejo tveganja pri oskrbi z vodo v primerih nesreč, na primer:
- Skoraj 20.000 otrok v Bangladešu ima dostop do virov vode, ki so prilagojeni podnebnim pogojem in lahko vzdržijo podnebne nesreče. Gre npr. za sisteme, ki vodo zajamejo v monsunski sezoni, jo očistijo in shranijo pod površjem zemlje.
- Na Madagaskarju UNICEF pomaga lokalnim oblastem pri gradnji učilnic za 80.000 otrok, ki lahko kljubujejo ciklonu in poplavam, ter zagotavlja vire vode, ki so odporni na katastrofe.
- Na Kiribatih, ki jih ogrožajo obdobja sušne, novi sistemi za zajem in shranjevanje deževnice omogočajo prebivalcem dostop do varne pitne vode.
V publikaciji, »Če ne bomo ukrepali zdaj« (Unless We Act Now), UNICEF izpostavlja 10 točk podnebnega programa za otroke. Ta določa konkretne ukrepe za vlade, zasebni sektor in civilno prebivalstvo, ki varujejo prihodnost otrok in njihove pravice.
