Danes je zadnji dan javne razprave o noveli Zakona o visokem šolstvu (ZViS), ki med drugim prednostno ureja področja internacionalizacije, financiranja in kakovosti, dotika pa se tudi vprašanja demokratizacije javnih univerz ter pravic študentov. V študentski skupini Modro za študente sicer delimo stališče Študentske organizacije Slovenije (ŠOS), da morajo biti rešitve na področju visokega šolstva celovite, kar pomeni priprava sistemskega zakona. Pozdravljamo določene predloge, kot so zakonska ureditev financiranja na način, ki bo omogočal strateško načrtovanje, pravica študentov, da po diplomiranju na 1. stopnji obdržijo status študenta do konca študijskega leta, ter izenačitev pravic študentov kot enakopravnih članov akademske skupnosti. Zaskrbljeni pa smo nad nekaterimi drugimi predlaganimi spremembami in nad posledicami, ki jih lahko te prinesejo v slovenski visokošolski prostor.
NEUČINKOVIT SISTEM NADZORA NAD INSTITUCIONALNO AKREDITACIJO
V skupini Modro za študente odločno nasprotujemo spremembam, ki jih predlaga novela zakona na področju akreditacij. Novela namreč predlaga prehod iz akreditacij študijskih programov na t. i. institucionalno akreditacijo. To pomeni, da Nacionalna agencija RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) kot neodvisen ocenjevalec kakovosti, ne bo več ocenjeval kakovosti posamičnih študijskih programov, pač pa institucije kot take. Predlog novele sledi načelu avtonomije, vključuje pa tudi željo univerz po večji fleksibilnosti in prilagodljivosti na potrebe trga. Za programe bodo po predlogu novele tako skrbeli visokošolski zavodi sami, brez potrebnega soglasja pristojne agencije za kakovost. Sprememba sledi določbam, ki so bile postavljene v Nacionalnem programu visokega šolstva (NPVŠ), ki predvidevajo prehod na institucionalno akreditacijo ob predpostavki, da obstaja razvit notranji sistem zagotavljanja in spremljanja kakovosti. Nedavne afere v visokem šolstvu, ki so glasno odmevale tudi v medijih, pa dokazujejo, da ta sistem nadzora ni učinkovit, kultura kakovosti pa ni dovolj razvita, da bi lahko univerzam zaupali tolikšno mero avtonomnosti.
NELOJALNA KONKURENCA ZASEBNEGA ŠOLSTVA IN MEGLENO OBMOČJE JAVNE SLUŽBE
Odsotnost definicije javne službe je še ena izmed pomanjkljivosti, ki pa je novela zakona niti ne naslavlja. Nejasna razmejitev med javnimi in tržnimi dejavnostmi na javnih univerzah je namreč eden ključnih problemov, ki so se pokazale tudi v luči nedavne afere v zvezi z dodatki za stalno pripravljenost. V skupini Modro za študente zahtevamo, da se v noveli zakona jasno definira področja dela, ki spadajo pod dejavnosti javne službe, da ne bo več prihajalo do zmede.
Ministrstvo za izobraževanje in šport je očitno popustilo tudi pod pritiski tistih, ki želijo (nelojalno) konkurirati javnemu šolstvu. Pogoji za ustanovitev novih visokošolskih zavodov so v predlogu novele namreč zelo ohlapni, saj še vedno ne zahtevajo, da ima zavod v kadrovskem načrtu vsaj eno zaposlitev visokošolskega učitelja s polnim delovnim časom, pač pa zadostuje delež zaposlitev v vrednosti ene polne zaposlitve. Zasebno šolstvo se nam samo po sebi sicer ne zdi problematično, vendar pa je sporno dejstvo, da zasebno šolstvo pogosto zgolj podvaja dejavnosti univerz in s tem povzroča izčrpavanje proračuna.
DODATNI STROŠKI ZA NAJBOLJ USPEŠNE ŠTUDENTE IN ZARAČUNAVANJE “NADSTANDARDA”
Novela predvideva še možnost podaljšanja doktorskega študija s sedanjih treh let na 3-4 leta, pri tem pa ne predvideva finančnih in socialnih učinkov za študente. V Modro za študente smo resnično zaskrbljeni, da se bodo morebitni finančni učinki tovrstnega podaljšanja prevalili na pleča študentov, ki si že sedaj težko privoščijo visoke stroške, ki jih s sabo prinaša študij. Predlog ukinja tudi brezplačen zaporeden študij, čemur v Modro za študente nasprotujemo, saj smo prepričani, da je treba najbolj uspešnim zagotoviti možnost zaporednega študija. Znanje in izobrazba sta namreč temeljni pogoj za stabilno ter v razvoj usmerjeno družbo.
Novela ZViS se osredotoča tudi na spodbujanje internacionalizacije visokega šolstva, čemur v Modro za študente v osnovi ne nasprotujemo, saj se zavedamo pomena mobilnosti in vpetosti v mednarodno okolje. Vendar pa smo ob tem zaskrbljeni nad potencialno obsežno komercializacijo visokega šolstva, kar lahko ogroža kakovost ter omejuje razvoj slovenskega strokovnega in znanstvenega jezika. Pretirane ambicije univerz po tržnih sredstvih samoplačnikov iz tujine lahko privedejo do prekomernega prilagajanja študijskih programov v smeri tržne privlačnosti, s tem pa se temeljno poslanstvo javne univerze izniči. Nejasni so tudi učinki na kakovost študijskega procesa in morebitne posledice v zvezi z dostopnostjo študija za državljane Slovenije. Na področju internacionalizacije izražamo še skrb v zvezi s potencialni dodatnimi stroški študija v obliki t. i. nadstandarda na rednem študiju. Opredelitve nadstandarda ni moč najti v zakonu niti v ostalih podzakonskih aktih, kar pomeni, da lahko univerze oz. visokošolski zavodi v zvezi s tem prosto presojajo glede posamičnih študijskih programov. Ponekod so se tako že pojavile namere po zaračunavanja nadstandarda za izvajanje študijskega procesa v tujem jeziku, kar pa je eden izmed osrednjih namenov internacionalizacije.
NEJASNO DEFINIRANO OBDOBJE, V KATEREM BO FINANCIRANJE VISOKEGA ŠOLSTVA DOSEGLO 1 % BDP
Eno izmed osrednjih težav visokošolskega prostora predstavlja nepredvidljiv obseg financiranja, v zadnjem obdobju pa se je temu pridružila še finančna podhranjenost univerz. V skupini Modro za študente smo se v želji po zagotavljanju in vzpostavljanju kakovosti zavzemali za zakonsko določen obseg financiranja visokega šolstva, ki mora biti zadosten v obsegu in razvojno naravnan. Zato pozdravljamo spremembo, ki predvideva zakonsko ureditev financiranja na način, ki bo omogočal strateško načrtovanje, saj je v predlogu zapisano, da bi naj do leta 2020 financiranje visokega šolstva doseglo 1 % BDP. Vendar nas pri predlaganih spremembah skrbi, da novela še ne vsebuje predlogov prehodnih določb, ki bi definirale model in dinamiko doseganja zastavljene višine financiranja, kar pomeni, da ni jasno, kako bo v teh štirih letih področje visokega šolstva dejansko financirano in v kolikšnem obdobju bo v praksi dosežena zastavljena skupna višina financiranja. Nasprotujemo tudi pogojevanju višine financiranja visokošolskih zavodov s številom študentov in diplomantov, saj tovrsten ukrep pomeni masifikacijo študija, s tem pa tudi nižanje kakovosti študijskega procesa.
POZITIVNE SPREMEMBE: VEČ PRAVIC ŠTUDENTOM
V Modro za študente pa pozdravljamo tiste spremembe, ki predstavljajo več pravic in ugodnosti za študente. Študenti bomo tako obdržali status študenta po zaključku oz. diplomiranju na 1. stopnji študija, s čimer študentom omogoča socialno varno obdobje v vmesnem času pred nadaljevanjem študija. Predlagamo tudi spremembo v tej smeri, da bi lahko študentje koristili enako možnost socialno varnega obdobja med diplomiranjem na 2. stopnji in zaposlitvijo. Poleg tega z novelo zakona študentje dobivamo več pravic kot člani akademske skupnosti, saj postajamo enakopravni člani akademskih zborov fakultet. Na tej točki v Modro za študente izražamo željo po vključevanju študentov v vse procese odločanja ter na vseh nivojih delovanja akademske skupnosti.
V skupini Modro za študente zagovarjamo brezplačno in kvalitetno javno šolstvo, zato že dlje časa opozarjamo na nujnost sistemske ureditve omenjenega področja. Zahtevamo celostni zakon, ki bo uredil vse pereče težave, na katere študentje opozarjamo že vrsto let, namesto ponujenih ad hoc rešitev brez jasne strategije implementacije, ki zgolj nakazujejo smer nujno potrebnih sprememb.
