Včasih se zgodi, da smo kmalu po nakupu ali prejemu neke stvari slabe volje, ker ugotovimo, da z njo ni vse v najlepšem redu – na primer čevlji nam puščajo sledove na nogavicah, ena slušalka ne deluje, v puloverju je prav nemarna luknja in podobno.
Gre torej za stvar z napako. Kakšne so možnosti, da ta problem rešimo?
K sreči nam pravo nudi rešitve. V Sloveniji obstajata dva vzporedna sistema odgovornosti prodajalca za kupljeno – garancija za brezhibno delovanje stvari in jamčevanje za stvarne napake. V nadaljevanju sta nekoliko poenostavljeno in zelo strnjeno predstavljena.
Garancija za brezhibno delovanje stvari
Garancija je večini poznan pojem – prodajalec jamči, da stvar dobro deluje, sicer jo mora popraviti. Velja za tako imenovano tehnično blago (stroje, aparate in drugo). Pri garanciji ne gre za dobro voljo prodajalca, temveč za njegovo zakonsko obveznost, ki mu jo nalaga Obligacijski zakonik. Njeno minimalno trajanje je eno leto. Prodajalec lahko jamči tudi dlje in s tem potencialnim kupcem na neki način sporoča, da je njegovo blago kakovostno. Pomembno je vedeti, da smo do uveljavljanja garancije upravičeni ne glede na to, ali imamo pri sebi garancijski list. Ta namreč ni nekakšen vrednostni papir, ki bi nas edini upravičeval do uveljavljanja garancije. Dovolj je, da imamo neki dokaz o nakupu – najbolje seveda račun. Izključeno ni niti, da bi se sklicevali na prijatelja, ki je bil z nami ob nakupu, in bi lahko potrdil, da smo stvar kupili. Garancijo lahko uveljavljamo kadarkoli znotraj garancijskega roka (tudi če se nam je stvar pokvarila en dan po nakupu). Ko uveljavljamo garancijo, je naša pravica, da prodajalec (ali zanj drug izvajalec, serviser) stvar popravi. Če stvar ni popravljena v 45 dneh, imamo pravico do vrnitve (ali znižanja) kupnine.
Stvarne napake
Nekoliko bolj zapleteno je pri stvarnih napakah. Ureja jih Obligacijski zakonik, potrošnikom (torej fizični osebi, ki kupuje od podjetja) daje dodatne pravice še Zakon o varstvu potrošnikov. Bistvena značilnost stvarne napake je, da stvar nima tistih lastnosti, ki bi jih morala imeti. Na primer, če izdelek ni tak, kot nam je obljubljal prodajalec ali proizvajalec (predvsem v oglasih, zapisih na embalaži), ga je neustrezno zmontiral ali dal pomanjkljiva navodila za montažo (to je tako imenovana klavzula IKEA). Kakšne so naše pravice, če je stvar taka? Od prodajalca lahko zahtevamo, da nam izdelek popravi oziroma zamenja. Če tega ne stori v primernem roku, lahko odstopimo od pogodbe (zahtevamo vračilo kupnine). Lahko pa se odločimo, da bi izdelek vseeno obdržali, a zahtevamo znižanje kupnine. Če nam je zaradi napak na izdelku nastala škoda (na primer kupili smo stroj, ki ga uporabljamo pri svojem poklicu, in zaradi te napake doživimo izpad dohodka), lahko zahtevamo še odškodnino (povrnitev tega izpada dohodka). Vendar pa moramo, da smo do vsega tega upravičeni, izpolniti določene pogoje. Stvar moramo pregledati takoj, ko je mogoče, in o napaki prodajalca čim prej obvestiti. Napaka se lahko pokaže šele pozneje ob uporabi (na primer ko nosimo čevlje, nam puščajo material). V obeh primerih za potrošnike velja, da moramo prodajalcu javiti v dveh mesecih po tem, ko napako opazimo, to pa lahko storimo v dveh letih od nakupa (če gre za rabljene stvari, pa v enem letu).
Koristno je vedeti tudi, da če stvar nima nobene napake (na primer nam pač ni več všeč), je prodajalec ni dolžan zamenjati. Izjema velja pri nakupu na daljavo (na primer na internetu) in zunaj poslovnih prostorov. V teh primerih si lahko vendarle v 14 dneh premislimo in stvar vrnemo, prodajalec pa nam mora vrniti kupnino.
Blaž Božnar
