Katera uboga punca se je zapletla v pajčevino? Ni razloga za preplah. Naslov namreč nakazuje težko pričakovano nadaljevanje trilogije kriminalnega romana Millenium Stiega Larssona.
Šved Stieg Larsson, avtor trilogije Millenium (ki je zajemala knjige Dekle z zmajskim tatujem, Dekle, ki se je igralo z ognjem in Dekle, ki je dregnilo v osje gnezdo), ni avtor omenjenega romana. Umrl je namreč že leta 2004, relativno mlad, med vzpenjanjem v sedmo nadstropje poslopja časopisa, v katerem je bil zaposlen. Dejansko tudi izida svoje trilogije ni dočakal, saj je bila ta objavljena šele po njegovi smrti. A bila je izjemno uspešna in je osvojila mnoge bralce po vsem svetu. Po njeni predlogi so bili posneti tudi filmi – celotna trilogija je bila posneta v švedski produkciji in jeziku, delo Dekle z zmajskim tatujem pa je v filmski obliki zaživelo tudi v interpretaciji Hollywooda. Predvsem zainteresiranim damam velja namigniti, da je v slednji zaigral Bondovec Daniel Craig, ki je upodobil glavnega junaka Mikaela Blomkvista. Kakorkoli, trilogija je bila po svetu prodana v 80 milijonih izvodov in bila objavljena v 50 državah. Glede na vse te uspehe in na dejstvo, da je želel Stieg Larsson dejansko napisati deset delov Milleniuma, so se izdajatelji in pravni nasledniki Larssona dogovorili, da bodo poiskali ustreznega pisca, ki bo dovolj dober, da bo sposoben stopiti v Larssonove čevlje in nadaljevati zastavljeno. Tako so naleteli na novinarja Davida Lagercrantza (med drugim tudi avtorja biografije zvezdniškega nogometaša Zlatana Ibrahimovića), ki je ponudbo sprejel. Knjiga je nastajala v precejšnji tajnosti, saj so vpleteni želeli preprečiti vsako možnost, da bi del knjige prezgodaj ušel na splet. V ta namen je Lagercrantz roman pisal na računalniku brez dostopa do interneta. Pred izidom same knjige so v podobni konspirativnosti angažirali tudi prevajalce, da bi knjiga po svetu izšla v več jezikih istočasno. Tako je v začetku septembra istočasno izšla v 20 državah hkrati v začetni nakladi 2,7 milijona izvodov. V slovenščino jo je, kot poprej že celotno trilogijo, za založbo Učila prevedla Danni Stražar (ki je velik del svojega življenja preživela na Švedskem).
Čeprav je Stieg Larsson pred smrtjo napisal približno že 200 strani četrtega romana, je Lagercrantz roman začel povsem na novo. Kot je izjavil, ni poskušal kopirati Larssonovega sloga, čeprav so vsi glavni akterji in oblika knjige (deli knjige se začnejo z zanimivimi faktografskimi podatki o temah, ki so nato obdelane v zgodbi) ostali isti. Glavni vlogi seveda igrata avtistična genialna hekerica Lisbeth Salander in dekadentno pronicljivi raziskovalni novinar Mikael Blomkvist. Skupaj raziskujeta vohunsko zaroto, ki se dokončno zaplete z umorom vrhunskega profesorja informacijske tehnologije Franca Balderja, ta je pač vedel preveč. Knjiga nudi vpogled v dandanašnjo realnost posegov v zasebnost in nadzor elektronskih komunikacij s strani varnostnoobveščevalnih služb, predvsem razvpite ameriške NSA, hekerske vdore in drugo. Lagercrantz daje tudi za spoznanje večji poudarek opisu miselnega sveta akterjev in tako tudi bralcu omogoči vpogled vanj. Ne manjka niti kritičnih razmislekov o problemih današnje družbe (usode tradicionalnih medijev, razvoja umetne inteligence in s tem povezanih dilem). Zgodba lepo teče, je napeta in tako na prvi pogled zajetnih 525 strani, kolikor jih obsega knjiga, niti ni takšen izziv, saj jo hitro spravimo pod streho. Preden to storimo, bo knjiga brez dvoma nudila veliko bralnih užitkov predvsem ljubiteljem kriminalk. Očitno je teh kar nekaj, saj knjige v javnih knjižnicah v doglednem času zaenkrat praktično ni mogoče dobiti, ampak se moramo kar lepo postaviti v vrsto ali pa jo kupiti v knjigarni, kjer je po res sprejemljivi ceni dostopna tudi v žepni izdaji.
Blaž Božnar
