Našo prestolnico bo s svojo energijo in glasbo v petek, 6. novembra razsvetlila Nakadia, ki bo s tem zabeležila tudi svoj premierni nastop v Ljubljani. Dekle, na račun katere imajo polna usta hvale med drugimi tudi velikani, kot so Carl Cox, Sven Väth in Timo Maas, v zadnjih letih velja za eno izmed najbolj zaposlenih predstavnic ženske populacije dižejk, njen talent pa so prepoznali tudi v kultni berlinski založbi Get Physical Music, kjer pridno izdaja svojo glasbo, ter v ibiškem klubu Ushuaia, kjer je rezidentka United ANTS večerov.
Največkrat te lahko ujamemo za mešalno mizo, na letalu ali na poti. Brez uporabe spleta, kaj v povezavi z elektronsko glasbo, veš o Sloveniji?
Nekaj stvari vem. Poznam glasbo Stanny Abrama, vem, da imate enega izmed najboljših klubov v Evropi, Ambasado Gavioli in leta 2009 sem nastopala na odlični zabavi na dvorišču nekega gradu pri vas.
O tvojem talentu ne gre izgubljati besed, težko pa je verjeti, da si uspela popolnoma sama, brez pomoči določenih oseb. Komu bi se zahvalila za pomoč na svoji dosedanji poti?
Na žalost neke prave pomoči, kot nekateri, ki jim je uspelo postati prepoznaven, nisem imela v preteklosti. Morala sem zelo trdo delati. Če pogledam nazaj, sem že v 13. letu, kariere in ime sem si zgradila korak za korakom, nastop za nastopom. Skupaj sem nastopila že več kot 1200 krat v 61 državah. Vedno sem potihoma upala, da me bo nekega dne na kakšnem dogodku slišal nekdo, ki mi bo omogočil večjo razpoznavnost in mi na ta način olajšal stvari. Lahko rečem, da se mi je nekega dne sicer zgodilo nekaj podobnega in sicer leta 2013 je nekdo iz kolektiva ANTS slišal moj nastop v klubu Sankeys na Ibizi. Naslednjega dne so me povabili, h kolektivu in postala sem del družine United ANTS. Sem pa vseeno čakala vse do naslednje sezone za moj prvi nastop. No, je pa vsekakor bil to pomemben korak v moji karieri. Nato, me je v začetku letošnjega leta Sven Väth podprl, ko je nastopil z mano na mojem dogodku na Koh Samui, na Tajskem. Danes pa vse že tako hitro teče, dnevno prejemam ponudbe iz vseh kotičkov sveta in urnik se mi polni sam od sebe. Tako da me glede prihodnosti ne skrbi več, še vedno pa lahko vedno rečem, da sem uspela brez ubiranja bližnjic in ponosna sem na to.
Na katere svoje pretekle izdaje si najbolj ponosna in na čem delaš trenutno?
Ker sem ves čas naokoli po svetu in ker nimam skoraj nič časa za lastno produkcijo, sama zase ocenjujem, da še nisem tam, kjer bi želela biti v smislu produkcije. Sem pa vedno bližje. Zadnji remiks, ki sem ga naredila za me&her – „Lost“ je bil velika uspešnica in sem resnično zadovoljna, s končnim izdelkom. Ravno včeraj sem zaključila remiks za Phonic Scoup – „Baltics“, s katerim sem prav tako zelo zadovoljna. Ocenjujem, da sem sedaj na pravi poti s svojim zvokom. Trenutno pa delam na drugem EP-ju za Get Physical Music in na še enem zelo mogočnem EP-ju ki bo, upam da, izdan na eni izmed velikih tehno založb v 2016.
Trije naj dogodki v tvoji karieri so bili? …in zakaj?
Najpomembnejši je bil dogodek, ko sem preteklega Februarja gostila Sven Väth-a na Koh Samui na Tajskem. Lokacija, atmosfera in vse ostalo je boljo popolno. Dogodek je predstavljal mejnik v moji karieri, saj je bilo na dogodku veliko priznanih promotorjev in lastnikov raznih klubov z vsega sveta in po zabavi sem dobila najboljše ponudbe doslej v karieri. Ena izmed njih je bila za Family Piknik festival v Montpellieru v Franciji, preteklo poletje. No, to pa je bil tudi drugi izmed top 3 dogodkov v moji karieri doslej, saj sem nastopala med Dubfire-jem in Jamie Jones-om. Le kaj več bi si sploh lahko želela? Tretji dogodek, ki bi ga izpostavila, pa je bil leta 2006 in sicer nastopila sem na zadnjem Love Parede v Berlinu, kjer sem vrtela med 2 milijonoma ljudi. Imela sem veliko srečo, da sem bila del te zgodbe, preden je zadeva zamrla.
Umetnik, ki ga najbolj ceniš je…
Sven Väth! Kaj vse ta človek počne, je naredil in koliko energije in moči še ima… To je neverjetno! Sama ga vidim, kot živo legendo in njegovo razumevanje glasbe je unikatno. Je tudi zelo bister poslovnež, zaradi tega mi je v vzor v vseh pogledih.
Sedaj živiš v Berlinu. Zakaj Berlin?
Berlin je pravzaprav edino mesto v Evropi, ki izdaja dovolilnice potrebne za prebivanje v EU vsem uspešnim umetnikom. Zaradi tega je bila izbira preprosta. Pa tudi, če viza ne bi bila problem, bi si izbrala to mesto, saj je polno inspiracije. Ogromno mednarodno priznanih umetnikov živi in ustvarja v Berlinu. Kadarkoli se lahko obrnem na koga za nasvet pri ustvarjanju. Spomnim se, ko sem pred dvemi leti želela obiskovati tečaj nemškega jezika, a sem namesto tega raje izbrala bolj zanimive stvari, kot na primer obisk Pan-Pot-a in njunega Riverside studia, ali pa sem šla na Beatport, kjer so imeli zabavo v pisarnah. Lahko pa si me našel tudi pri Native Instruments, kjer sem pregledovala novitete. Seveda je Berlin enkraten tudi za obisk klubov, a v preteklih 3 letih časa za to žal nimam več.
Od preprostega dekleta, ki je odraščalo v hiši brez vodovoda pa do Nakadie danes. Kako je tvoj običajen teden izgledal pred letom 2000 in kako izgleda danes?
To sta 2 povsem različna svetova. Leta 2000 sem se zbudila okoli 11h in se pripravila za delo. Okoli poldneva sem odprla internet cafe, kjer sem delala. Tam sem ostala vse do druge ure zjutraj, nato pa sem se odpravila v klub, ki se je imenoval „Fun“. Nahajal se je zraven mojega doma, in glasba je bila tako glasna, da tako ali tako ni bilo načina da bi normalno zaspala. Po tem, ko se je klub okoli 6. ure zjutraj zaprl, sem odšla spat. To je bila moja dnevna rutina, 7 dni na teden.
Danes ob nekem normalnem tednu, priletim nazaj v Berlin v nedeljo zvečer. Ob ponedeljkih počivam v tišini in grem po nakupih. Ob torkih preletim nove izdaje in posodobim svoj nabor glasbe, odgovarjam na e-pošto in pregledam nastope za prihajajoči vikend. Preostanek dneva preživim v studiu. Srede in četrtke tudi preživim v studiu, velikokrat pa me čakajo tudi kakšne obveznosti z mediji, snemam mikse za radio postaje in posodabljam Facebook. Običajno se na pot po svetu ponovno odpravim ob petkih zjutraj, včasih pa celo že v četrtek ali sredo. Niti dva tedna si nista več podobna, še posebej v poletnem času, ko se je zgodilo, da sem bila v celem mesecu le 2 dneva doma.
Sporočilo slovenski publiki?
Nestrpno pričakujem, da bom po 6 letih znova nastopila pri vas. Upam, da se vam bo uspelo mi pridružiti na velikem potovanju skozi tech house in tehno glasbo v petek, 6.11. v klubu K4! 🙂
Tekst: Rok Radobuljac
