ŠOS za študente tudi v novem študijskem letu

Okoli 90.000 študentk in študentov pričenja novo študijsko leto. Na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) ob tem vnovič opozarjamo na ponekod neurejene študijske razmere in sistemske težave visokošolskega izobraževanja. Poudarjamo tudi, da študij že dolgo ni več brezplačen in je potrebno vse prispevke, kot tudi pomoč študentom v obliki socialnih transferjev urediti tako, da bodo različni študijski programi enako dostopni vsem, ne glede na socialni položaj. Na ŠOS pričakujemo sistemsko ureditev visokega šolstva in položaja študentov, kot tudi povečanje sredstev za terciarno izobraževanje.
 
Začetek novega študijskega leta je priložnost, da znova opozorimo na položaj in pravice študentov, poleg tega pa (novim) študentom predstavimo aktivnosti, s katerimi jim bomo v pomoč v prvih študijskih dneh, kot tudi kasneje skozi vse leto.
 
Število študentov upada  
Zaradi demografskih gibanj smo v zadnjih letih priča upadu števila študentov, delež mladih, vključenih v visokošolsko izobraževanje, pa je še vedno okoli 50 %, s čimer sodimo nad trenutno povprečje EU. Na prvi pogled bi lahko rekli, da je dostopnost do študija dobra, a se med študenti kažejo velike razlike glede na socialni status in posledično tudi izbiro študija. Določeni študenti si namreč ne morejo privoščiti študija na finančno zahtevnejših smereh in zato izberejo alternativno izobraževalno pot. Glede na trend zaračunavanja vse višjih stroškov, povezanih s študijem, je samo vprašanje časa, kdaj bomo ogrozili njegovo dostopnost.
 
Stroški, povezani s študijem, naraščajo  
Študentsko življenje je žal, kljub maski »brezplačnega študija«, povezano z nemalo stroški. Te lahko v osnovi razdelimo na  stroške, neposredno povezane s študijem (npr. morebitna šolnina, vpisnina, prispevek za »nadstandard«, stroški izvedbe vaj in ekskurzij, oprema in materiali, študijska literatura, dodatna zavarovanja in zdravniške storitve …) in življenjske stroške (bivanje, prevoz, prehrana). Prvi znašajo v povprečju okoli 100 EUR mesečno (razlike pa so precejšnje – odvisno od študijske smeri in tega, ali študent plačuje šolnino). Življenjski stroški pa so odvisni od tega, ali študent biva v kraju študija ali ne. V povprečju znašajo okoli 470 EUR mesečno. (Podatki so povzeti po študiji EUROSTUDENT V). Stroški glede na različne okoliščine zelo variirajo in nemalo je takih, ki mesečno za študij odštejejo tudi blizu 1.000 EUR, kljub temu, da ne plačujejo šolnine.
 
Socialni transferji  
Študenti lahko ob koriščenju pravic, ki jim pripadajo iz naslova statusa študenta, svoje stroške znižajo. Prejemanje določenih pravic je odvisno od socialnega položaja študenta oz. njegove družine (članov skupnega gospodinjstva), nekatere pravice pa so univerzalne. Še vedno so najbolj problematične štipendije, ki jih je premalo in so prenizke – povprečna znaša približno 220 EUR mesečno, kar je manj kot polovica višine povprečnih mesečnih stroškov. Na drugem mestu pa izpostavljamo neurejene študentske bivanjske kapacitete v novejših študijskih središčih.
 
(Ne) mika nas tujina  
Na področju mobilnosti študentov še vedno ne dosegamo želenih ciljev, čeprav zanimanje za mobilnost narašča. Glavna ovira, da se več študentov ne odpravi na t. i. izmenjavo, so še vedno nezadostne finančne spodbude. Ob tem želimo vnovič opomniti na to, da študenti letos še vedno ne prejemajo nacionalnega dodatka za mobilnost, kljub temu, da ministrstvo (MDDSZEM) zagotavlja, da so sredstva za ta namen zagotovljena.
 
Miti o (ne)zaposljivosti diplomantov  
Spet smo priča dokaj laičnim in neanalitičnim posploševanjem o tem, da so diplomanti določenih študijem nezaposljivi, da določenih profilov preveč ipd. Govoriti o nezaposljivosti določenih profilov je zelo nehvaležno, saj nimamo nobenih zanesljivih pokazateljev, kateri profili bodo srednje- ali celo dolgoročno potrebni na trgu dela. Poleg tega tudi ni naloga visokega šolstva, da izobražuje kadre neposredno za trg dela. Neujemanje med povpraševanjem in ponudbo kadrov na trgu dela ne izhaja nujno iz izobraževalnega sistema, ki naj bi bil neprilagojen, pač pa tudi iz druge strani – trga samega, ki ni sposoben absorbirati najvišje usposobljenih kadrov, hkrati pa za poklice, za katere obstaja deficit, ne ponudi zadostne motivacije za (bodoče) zaposlene, ki bi v tej smeri načrtovali svojo izobraževalno in kasnejšo karierno pot. Četudi po določenih poklicih morda trenutno ni povpraševanja, to še ne pomeni, da so ti profili diplomantov nezaposljivi; imajo namreč lahko kompetence, ki jim omogočajo zaposlovanje tudi širše, ne samo v poklicih, neposredno povezanih s področjem študija. Tradicionalno beležimo večji vpis v družboslovne programe, za kar pa moramo iskati vzroke na predhodnih ravneh izobraževanja, ki v mladih očitno ne znajo vzbuditi zanimanja za naravoslovje in tehniko.
 
Čedalje bolj nesamostojni študenti  
V zadnjih par letih smo priča novemu nezaželenemu trendu. Septembra beležimo porast različnih vprašanj, povezanih s študijem in pravicami študentov, ki pa jih na nas – ta trend v zadnjih letih strmo raste – v veliki večini primerov naslavljajo starši. Menimo, da je z vidika pridobivanja celovite študijske izkušnje kot tudi izoblikovanja samostojne odrasle osebnosti, zelo pomembno, da se študent čim prej osamosvoji, starši pa ga pri tem prehodu v odraslost podpirajo, a ne prevzemajo več skrbniške vloge, kot so jo morda do otrokove polnoletnosti.
 
Študent študentu  
Jutri se bo za okoli 90.000 študentk in študentov začelo novo študijsko leto, okoli 15.000 se jih bo z visokošolskim izobraževanjem srečalo prvič. Študentom smo te dni, opremljeni z vsemi informacijami o študiju in povezanih pravicah, na voljo na terenu, kjer za dobrodošlico skrbijo številni informatorji lokalnih študentskih organizacij, kot tudi skozi vse leto.
  
Študentom želimo prijeten začetek novega akademskega leta in uspešen študij ter neprecenljive spomine na študentska leta!