Festival Mladi levi že od začetka, leta 1997, vsako leto skozi nabor mladih, vzpenjajočih se in bolj uveljavljenih odrskih ustvarjalcev poskuša ujeti duh časa, artikulirati in zaznati nove trende v umetniški produkciji ter obenem anticipirati teme in izzive prihajajočega časa.
Letošnji festival bo potekal od 23. do 30. avgusta v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana, Železniškem muzeji, Dijaškem domu Tabor, Gledališču Glej, studiu tipoRenesansa in v kavarni Slovenskega etnografskega muzeja. V letošnjem programu se kažeta hrepenenje in vera v drugačne čase. Željo po tem, da se končno nekaj zgodi, premakne, željo, da bi bili v resnici nekje drugje, kot smo, v drugem prostoru, v drugem času, v drugem telesu, bi lahko razumeli kot nekaj otožnega, pasivnega ali neizživetega. A vendar ravno iz upanja, o katerem govorijo številni umetniki v svojih predstavah na letošnjem festivalu, subtilno vejeta duh vitalnosti in vztrajnosti ter optimizem. Polnokrvno, strastno, duhovito, črpajoč iz filozofije, grške mitologije, partizanske umetnosti ali osebnih zgodb, umetniki izkazujejo pogum in moč, si vzamejo čas za razmislek, za svež zagon, ki odpira nove poglede, prostore in morda tudi nove oblike upora.
Festival bomo odprli s predstavo brazilske režiserke Christiane Jatahy What if they went to Moscow? po motivih Treh sester Čehova. Rusko melanholijo zamenja brazilska sočnost, Čehovovo pretanjeno opazovanje in upodobitev ljudi dopolni aktualizacija Jatahyjeve, gledališče stanj in občutij postane polnokrvno, duhovito in strastno. Predstava sočasno poteka na odru in filmskem platnu, del gledalcev spremlja film, del predstavo, po premoru pa si ogledajo še isto predstavo skozi drugi medij. Fragan Gehlker in Andrew Schneiderse vsak skozi svoj medij lotevata filozofskih razmislekov – Schneider v predstavi YOUARENOWHERE uprizarja filozofske tekste in se igra s percepcijami občinstva, Gehlker pa kot sodobni cirkusant v Le vide – essai de cirque tematizira Sizifovo delo. V skladu s tradicijo festivala, da z umetniki sodelujemo dalj časa in omogočimo občinstvu spremljanje njihovega razvoja, letos gostimo mnogo »povratnikov«. Ivo Dimchev se po gostovanju z Lili Handel na naš oder vrača s performansom P project, kjer preizkusi meje občinstva. Ponovno prihaja tudi Benjamin Verdonck, predstava notallwhowanderarelost je abstraktna odrska meditacija, vstop v svet, kjer se stvarem čudimo v duhu začetka filozofskega razmišljanja. Kolektiv Motus prihaja na Mlade leve že tretjič. Po Brechtovi Antigoni TOO LATE! (antigone)contest #2 in Alexis. Una tragedia greca se tokrat v v predstavi MDLSXloteva spolne identitete. Navdih v polpretekli zgodovini in današnjih vrednotenjih umetnosti tistega časa išče kolektiv Teorija koja Hoda; Bojan Đorđev bo s projektom Nije to crvena, to je krv!, ki se navdihuje tudi v Komeljevi knjigi Kako misliti partizansko umetnost? pripravil uprizoritev in branja partizanske poezije. Na festivalu gostimo tudi slovenske umetnike. Katarina Stegnar in Jure Novak se v predstavi Katarina po naročilu lotevata agresije; njuni pogovori ustvarjajo svet, bolj otipljiv kot utelešenje na odru. Konceptualni umetnici Nina Jan in Urša Sekirnik sta lani ustanovili spletno trgovino, kjer si lahko vsak naroči predstavo po svojih željah. Tokratno častimo Mladi levi, narejena pa bo po zmagovalnem predlogu, ki je prispel na javni poziv za oddajo naročila po meri obiskovalcev festivala. Jure Novak bo na festivalu nastopil še enkrat, tokrat v tandemu z Urošem Buhom, ki sestavljata Natriletno kolobarjenje s praho. Pesmi Jureta Novaka, ki jih je uglasbil skupaj z Urošem Buhom tvorijo glasbenožanrsko raznoroden komplet, ki pa v koncertni obliki na plan potegne najboljše iz poezije, glasbe in performansa.
Del festivalskega programa bodo tudi intervencije v javnem prostoru. Balkansko-kavkaški kolektiv štirih umetnikov (Vahe Budumyan, Giorgi Khasaia, Vilmos Kotor, Tanja Radež) se je vzpostavil skozi rezidence in urbane intervencije projekta Caucasus Balkan Express v romunskem Cluju, armenskem Erevanu in gruzijskem Tbilisiju. Pred Mladimi levi se bodo umetniki ponovno srečali na rezidenci v Ljubljani in v okviru festivala pripravili umetniški poseg v mestno tkivo, ki bo njihov odziv na mesto.
Ravno javni prostor oziroma njegova repolitizacija bo tema četrtkovega pogovora. Koliko javni prostor še vedno omogoča interakcijo, dialog in prostor za kritično misel? Kakšne so strategije intervencij v javnem prostoru kot oblike političnega upora?
Tudi letos nadaljujemo z uspešnimi praksami preteklih letih: delavnico teorije in plesne analize v sodelovanju z VIBRO, brezplačnim varstvom za otroke ter brezplačnimi vstopnicami.
Predvsem pa nas še vedno žene zaveza pripraviti dober festival za občinstvo in za umetnike ter skupaj z obojimi ne samo zaznati duh časa, ampak prispevati k temu, da postaja boljši.
