ŠOS ob mednarodnem dnevu mladih 2015: Želimo si večje vključenosti mladih tudi v oblikovanje zdravstvenih politik!
Obeležujemo mednarodni dan mladih, ki letos še posebej poudarja državljansko participacijo mladih. Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) pa ob letošnjem dnevu mladih ob tem izpostavlja vprašanje zdravja mladinske, še posebej študentske populacije, saj ugotavljamo, da je področje zdravja in zdravstvenih politik eno tistih, v katera smo najmanj vključeni. Za zdravje študentov je zagotovo ključna preventivna skrb – zdrava prehrana in gibanje, pri čemer je drugo sistemsko slabše urejeno. Ko pa nastopijo težave, je za študente nujna tudi primerna zdravstvena oskrba, do katere pa je dostop – zaradi rigidne zakonodaje – študentom mnogokrat otežen. Ob mednarodnem dnevu mladih zato na ŠOS vnovič opozarjamo na nujnost zagotavljanja ustrezne zdravstvene oskrbe študentov ter večjo vključenost mladih v oblikovanje politik in predpisov na področju zdravstva.
Na področju študentskega zdravja na ŠOS opozarjamo na kaj nekaj neurejenih vprašanj. Kot najbolj pereč problem lahko zagotovo izpostavimo to, da študenti, ki študirajo izven kraja stalnega prebivališča, v študijskem središču niso upravičeni do (nadomestnega) osebnega zdravnika (ali zobozdravnika). Zdravnik jih lahko sprejme le v nujnih primerih, ob vseh ostalih bolezenskih stanjih pa morajo bolni študenti potovati domov k osebnemu zdravniku ali storitev plačati. Študentom bi bilo nujno potrebno omogočiti ustrezno zdravniško obravnavo in oskrbo tudi v študijskem središču.
Študenti pa smo, kljub slabi oskrbi, še posebej obremenjeni s prispevki za zdravstveno blagajno: tako vsi študenti po 26. letu (četudi redno študirajo in imajo status študenta ter pravice iz tega naslova) plačujejo prispevek za obvezno ter dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Prav tako pa je bil, ob spremembah študentskega dela, s februarjem letos uveden še dodaten prispevek študentov (sicer zavarovanih kot vdrževani družinski člani ali samoplačniki) za zdravstveno blagajno, četudi študenti za to niso prejeli dodatnih pravih iz tega naslova. Na ŠOS poudarjamo, da bi morala biti tudi upravičenost do zdravstvenega zavarovanja vezana na status študenta, kot to velja za ostale pravice in ne omejena s starostjo. Prav tako študenti, ki opravljajo študentsko delo ne bi smeli biti dodatno obremenjeni z zdravstvenimi prispevki. Ne glede na to, da izdatno prispevamo v zdravstveno blagajno, pa o tej nimamo nobene pravice soodločati, prav tako nismo vključeni v pripravo strategij in predpisov za področje zdravja.
Tretji pomemben vidik srbi za zdravje pa so preventivni, t. i. sistematski pregledi. Ti se za študente sicer izvajajo, a niso obvezni, kar se odraža tudi v čedalje manjšem številu študentov, ki se teh pregledov udeležijo. Na ŠOS si želimo, da bi bila skrb za zdravje študentov tudi sistemsko uvedena (z novim visokošolskim zakonom), saj bi bil tako vsak posameznik neprekinjeno vključen v sistem preventivne zdravstvene oskrbe ves čas izobraževanja, kasneje – ob zaposlitvi – pa skrb za varovanje zdravja ureja delovno-pravna zakonodaja.
Študenti s(m)o zadovoljni s študentsko prehrano. Sistem subvencionirane študentske prehrane je bil vzpostavljen ravno kot eno izmed orodij preventivne skrbi za zdravje mladih. Z zadnjimi razpisi za ponudnike subvencionirane prehrane se tudi zaostrujejo pogoji v smeri zagotavljanja zdravih obrokov v največji možni meri, nad izvajanjem sistema pa bdimo prav študenti – tudi preko inšpektorjev za prehrano, ki na terenu preverjajo dejansko kakovost ponudbe.
Spet nekoliko slabše je poskrbljeno za gibanje. Nekoč obvezna športna aktivnost v času študija se je – večinoma s premestitvijo športne vzgoje med izbirne predmete – umaknila iz študijskih programov in študentskega vsakdana. Tudi športna infrastruktura v visokošolskih središčih ostaja nezasedena, med tem, ko nekateri študenti za rekreacijo plačujejo na trgu. Želimo si večje proaktivnosti tudi na strani visokošolskih zavodov, ki naj mlade (med katerimi se po naših opažanjih že kaže trend manjše športne aktivnosti) spodbujajo k športnemu udejstvovanju.
Ker pa se trudimo biti proaktivni tudi mi, ŠOS s svojimi entitetami izvaja številneprojekte, ki skrbijo za zdrav življenjski slog študentov. Tako pomladi že tradicionalno izvajamo projekt »Jem zdravo! Študiram s polno paro!«, v okviru katerega promoviramo pomen zdrave prehrane, na spletni strani pa lahko študenti najdejo številne recepte za pripravo zdravih in cenovno dostopnih obrokov. Posamezne študentske organizacije univerz kot tudi študentski klubi pa poleg skrbi za zdravo prehrano izvajajo številne projekte, ki spodbujajo gibanje in krepijo športnega duha med študenti. Poleg številnih lastnih aktivnosti pa nudijo tudi možnost subvencioniranega nakupa vstopnic za različne oblike športne vadbe in različnih športnih aktivnosti.
Žiga Schmidt, predsednik ŠOS: »Letos veliko debatiramo o zdravju mladih in problematiki na tem področju, zato smo se odločili ob mednarodnem dnevu mladih izpostaviti prav vprašanje zdravstvenega stanja študentov, tako na področju preventive kot zdravstvene oskrbe. Po drugi strani smo veseli, da letošnji mednarodni dan mladih naslavlja vprašanja mladinske participacije, saj smo študenti najmanj vključeni ravno na področju priprave zdravstvenih politik in predpisov. Glede na identificirane probleme, naše konkretne predloge rešitev in že izkazano dobro delovanje na tem področju, si želimo biti aktivni sogovorniki tudi na področju oblikovanja politik in predpisov na področju zdravja. Končno bi si, tudi glede na to, da študenti primaknemo kar veliko sredstev v zdravstveno blagajno, želeli več soodločanja o rabi teh sredstev in naši – upajmo zdravi – prihodnosti.«
Podatki EU kažejo, da se ženske prej odselijo od staršev kot moški. V povprečju moški ostanejo pri starših do 27. leta, ženske pa do 25. leta. Mladi gredo najprej na svoje na Švedskem (moški pri 20 letih, ženske leto prej), najpozneje pa na Hrvaškem (moški pri 34 letih, ženske pri 30). Finska je leta 2013 med vsemi državami EU imela najnižji delež mladih do 16 let (12,8 %), ogroženih zaradi revščine ali socialne izključenosti. V celotni EU je ta delež znašal 27,3 %. Leta 2014 je bilo 87 % najstnikov med 16 in 19 letom aktivnih na družbenih omrežjih, največ na Cipru, v Litvi in na Madžarskem (97 %).
Na splošno so mladi v EU najbolj zadovoljni z odnosi v zasebnem življenju, najmanj pa s finančno situacijo. V Sloveniji je sedem od desetih mladih na splošno zadovoljnih s svojim življenjem. Samo dobra polovica jih je zadovoljna z materialnim stanjem, medtem ko jih je več kot 80 % zadovoljnih z odnosi v zasebnem življenju.
