Govorili bomo o pogostih tekaških športnih poškodbah in se pogovarjali z nogometašem ljubljanske Olimpije, Anžetom Zorcem, o njegovi poškodbi stopalnice, rehabilitaciji in ponovni vrnitvi na zelenice.
Vsaka športna dejavnost prinaša tveganje za nastanek poškodb. Z malo pozornosti in posluha do svojega telesa lahko poškodbe močno zmanjšamo. Razumeti moramo, da poškodbe nastanejo zaradi različnih, prepletajočih se vzrokov. Lahko gre za posledico nesreč ali za poškodbe kronične narave.
V sam vrh poškodb, s katerimi se spopadajo tekači, spadajo težave z Ahilovo tetivo. Ahilova tetiva pripenja golenske mišice na peto, ki povzroči bolečino zadaj, nad peto. Poškodba sicer ne ogroža naše „tekaške kariere“, lahko pa nam jo pošteno zagreni. Vnetje tetive se v največ primerih pojavi zaradi preobremenitve (natezanje, delovanje strižnih sil). S pretirano obremenitvijo tetive nastanejo mikropoškodbe, ki povzročajo brazgotine na sami tetivi ali na njeni ovojnici. Ovojnice zabrazgotinijo in ovoj, v katerem drsi tetiva, se zoži, kar vodi do „ujetja“ tetive v zabrazgotinjenem kanalu, kar nam povzroča bolečino. Pred ponovno obremenitvijo se mora kita regenerirati, sicer lahko pride do hujšega vnetja in v najslabšem primeru do njenega pretrganja.
Diagnoza je izjemno enostavna, saj se bolečina, ki se lahko pojavi na začetku ali na koncu treninga, nahaja 2–6 cm nad peto. V kolikor se bolečina pojavi zjutraj, pri prvem koraku iz postelje, imamo diagnozo na dlani.
Situacijo je potrebno vzeti skrajno resno, saj se akutno stanje lahko spremeni v kronično. Vprašati se moramo, zakaj je do tega prišlo in vzroke odpraviti. Popoln počitek ni priporočljiv (razen ob močni bolečini je potrebno obiskati zdravnika), saj obremenitev pospešuje regeneracijo kolagena v kiti.
Pomaknimo se malo nižje od pete in se osredotočimo na stopalo. Pomislite, grajeno je iz 26 kosti, ki jih delimo v tri skupine – nart (7), stopalnica (5) in prstnica (14), povezanih s 33 sklepi, z več kot 100 mišicami, vezmi in s tetivami. Strukture so med seboj povezane tako, da tvorijo stopalni lok. Lastnosti stopala so ključne za način teka in hoje in posredno vplivajo na poškodbe.
Najpogostejša poškodba je planarni fasciitis ali trn petnice. Pri tekačih se pojavi predvsem zaradi čezmernega zvračanja noge navznoter. Pojavi se lahko tudi zaradi velikih ponavljajočih se obremenitev stopal, povečanja telesne teže, povečanja intenzivnosti treninga, zakrčenosti mišic in ne nazadnje tudi zaradi togosti Ahilove tetive. Na nastanek vnetja lahko vplivajo tudi nekatere anatomske nepravilnosti, kot so ploske noge, noge „na X“.
Poškodbo spremlja ostra bolečina na notranji strani pete in je navadno najizrazitejša zjutraj, saj je kita zaradi počitka nekoliko krajša in zato tudi manj prožna.
Če začutimo bolečino, je potrebno začasno prenehati z aktivnostjo ali obremenitev toliko zmanjšati, da bolečina popolnoma preneha. Boleče mesto je potrebno hladiti in masirati, pomaga pa tudi izvajanje nežnih razteznih vaj.
Eden tistih športnikov, ki je imel smolo s poškodbo, je nogometaš ljubljanske Olimpije, Anže Zorc. Anže pripoveduje: „Minilo je leto dni, odkar mi je načrte prekrižala poškodba leve noge, do katere je prišlo na prvem treningu po zimskem počitku. Izvidi po pregledu z rentgenom so pokazali zlom stopalnice. Gre za poškodbo resne narave, ki je zahtevala operativen poseg, nujno mirovanje in kasnejše terapije. Mirovanje je ključen del rehabilitacije. V kolikor prehitro začnemo z rekreacijo, skoraj gotovo izzovemo daljše okrevanje, saj strukture še niso popolnoma regenerirane. Tudi moj primer ni izjema. Ker ne prenesem lenarjenja, sem želel skrajšati čas celjenja poškodbe in sem prehitro začel z obremenitvijo stopala, kar se je izkazalo za veliko napako. Kontrolni rentgenski pregled je pokazal, da je obremenitev zavirala celjenje. S prehitro obremenitvijo sem tvegal celo ponovni zlom stopalnice. Zato vam svetujem – za uspešno rehabilitacijo je potreben „biološki čas celjenja“ poškodbe. Nikakor ne začenjajte s treningi, dokler poškodba ni popolnoma sanirana. Večino poškodb lahko preprečimo s primernim treningom, z uporabo primerne športne opreme … Koristno je vedeti, kaj nas je doletelo in kako si pomagati, predvsem pa ne obupati in postopno nadaljevati z rekreacijo.“
Zahvaljujemo se Anžetu, da je z nami delil svojo izkušnjo in mu želimo čim manj poškodb in veliko športnih uspehov!
Anja Vrabec
