V juniju bi vsi vsaj-malo-pridni študenti potrebovali recept ali magično tabletko za zmanjšanje stresa, da lažje zadihamo.
Dobro je vedeti, da stres lahko omilimo z nekaj preprostimi tehnikami, ki se jih moramo naučiti. Majhna mera stresa je seveda lahko koristna, saj nas veliko študentov lažje in učinkoviteje dela pod rahlim pritiskom. Vseeno pa lahko medizpitni stres hitro postane prevelik in neobvladljiv ter lahko vodi do padca imunskega sistema in posledično bolezni, glavobolov, nespečnosti in splošne izčrpanosti telesa.
Tukaj je nekaj zelo preprostih nasvetov in tehnik in ob upoštevanju teh ti zagotavljamo, da boš junijsko živčnost prebrodil/a z večjo lahkotnostjo in – upamo – tudi boljšimi rezultati.
1. Voda
Res se sliši očitno in že tisočkrat povedano, vendar študenti nekako nanjo še vedno pozabljamo. Voda je izredno pomembna za naše telo, saj le s pomočjo vode naš organizem lahko vase absorbira snovi, ki jih naše telo potrebuje za učinkovito in optimalno delovanje. Zjutraj pred zajtrkom spij kozarec vode na tešče in šele nato si privošči zajtrk. Še posebej, če si prejšnji večer spil par kozarcev vina za sprostitev. Vodo vedno imej ob učenju, sploh pa po raznih špotnih aktivnostih, ves čas pri sebi; še posebej je to pomembno v vročih dneh, ki se nam obetajo. Dva litra vode na dan odženeta vsaj delček stresa stran! 😉
2. Zzzzzz
Vemo, še en zelo očiten nasvet, vendar ga je vsake toliko pomembno spet nekje prebrati ali slišati, da se spomnimo, kako pomemben je spanec. V izpitnem obdobju bi vsi najraje na treh RedBull-ih spali približno 4 ure na noč nekaj dni pred izpitom, potem pa se čudimo, zakaj smo kar naenkrat tako utrujeni, tečni in izčrpani. Dejstvo je, da telo potrebuje dovolj spanca, da se regenerira in ne moremo ga ukaniti z raznimi energijskimi pijačami in drugimi poživili. Poskusite spati vsaj 7 ali 8 ur na noč in vaša koncentracija ob učenju bo boljša.
3. Sprehodi / gibanje
Si se v zadnjem času že zalotil/a pri 7-urnem neprestanem sedenju za mizo in buljenjem v zapiske? To vsekakor ni ok! Med učenjem (pa tudi med gledanjem serij) si moraš vzeti pavzo in se sprehoditi, ali se kako drugače športno udejstvovati. Ljudje nismo bili »narejeni« za sedenje in naša hrbtenica se tega še predobro zaveda. Ja, športanje je veliko lažje svetovati kot dejansko nekaj narediti za svoje telo, saj nam je na kavču lahko čisto udobno in prijetno hladno. Vseeno pa se poskusi spraviti iz hiše in se za 30 minut posvetiti samemu sebi in prijetnim mislim. Že antični filozofi so ugotavljali, da se med sprehajanjem znova povežejo s samim sabo in celo dobijo ustvarjalnejše ideje in večjo domišljijo. Lahko se pridružiš tudi bližnjemu fitnesu (več o tem, kako pravilno trenirati tukaj: https://www.student.si/student/novice/na-fitnes-tudi-brez-trenerja.html ), si kupiš rolerje ali pa se preprosto samo sprehodiš po Poti spominov in tovarištva. Ko se vrneš med knjige boš videl/a, da je bilo vredno. 😉
4. Meditacija
Meditiranje postaja vse bolj popularna praksa tako med mladimi kot med starejšimi prebivalci Zemlje. O njej smo na portalu student.si pisali že davnega leta 2010, ko je večina vas, sedanjih bralcev, šele stopilo na srednješolska tla. Je pa članek še kako relevanten tudi danes, zato te vabimo k branju: https://www.student.si/student/zdravje/z-meditacijo-proti-stresu.html. Meditacija je stanje popolne notranje umirjenosti, je odsotnost misli in prisotnost duha, je tehnika sproščanja, ki nas vodi, da pozornost obrnemo vase, v svoje notranje bitje. Svojo pozornost v času trajanja meditacije preusmerimo iz zunanjega sveta v svoj notranji svet, ozavestimo svoj dih in opazujemo, kako se naš dih uskladi z ritmom srca. Začnemo čutiti svoje notranje bitje, predvsem pa začutimo sebe kot del širše celote, kot del vesolja. To stanje umirjenosti in notranje povezanosti nam omogoči, da v svoje bitje sprejmemo večje količine življenjske energije, ki jo drugače pridobivamo s spanjem, hrano in tudi z dihanjem. S pomočjo dodatne količine energije smo veliko bolj umirjeni, naše reakcije in odzivnost postane hitrejša, kreativnost večja in veliko lažje vidimo širšo sliko življenja.
5. Dihanje
Če se ti meditacija zdi prezakomplicirana in preveč hipijevska, da bi si jo želel/a preizkusiti in te je strah, da te bo ob tem zasačil cimer, potem so dovolj le preproste dihalne vaje za sprostitev stresa. Ko smo živčni, dihamo bolj plitko in s tem izgubljamo zrak ter višamo raven stresa v telesu. Za začetek dihalnih vaj je dovolj, da si udobno nameščen/a – v postelji, v naravi, lahko tudi na wc-ju. Roko položi na svoj trebuh in globoko vdihuj in izdihuj skozi nos, ob tem pa začuti, kako se ti premika trebuh. Dihaj v svoj trebuh, to ponovi vsaj 4-krat oziroma tolikokrat, da boš čutil spremembo v svojem telesu. To vajo ponavljaj vsak dan, saj ti vzame 30 sekund, sebi pa boš naredil/a veliko uslugo.
6. Glasba
Vsi vemo, kako dober občutek je na koncertu ali na žuru, ko je glasba tako glasna, da svojih misli več ne slišiš in se prepustiš glasbi, da te odpelje. Takšno vzdušje si lahko pričaraš doma – vse, kar potrebuješ, so dobre slušalke. Poslušanje glasbe ima izredno dober učinek za naše telo, v raziskavah so ugotovili, da je za to predvsem primerna počasna in klasična glasba. Umirila nam bo srčni utrip, znižala pritisk in zmanjšala raven stresnih hormonov. Petje ob glasbi je prav tako koristno, najboljše pa je, da si za to ne rabimo dodatno vzeti časa, ampak lahko to počnemo med kuhanjem, tuširanjem ali vožnjo v knjižnico. K poslušanju glasbe lahko prišteješ tudi meditacijo in združiš dve sestavini današnjega recepta skupaj za še boljši efekt.
Če te počasna glasba naredi živčnega, si prižgaj svoj trenutno najljubši komad in ne upoštevaj zgornjih nasvetov, povezanih s klasično glasbo.
