Študentje smo v zadnjih mesecih vse pogosteje tarča številnih varčevalnih ukrepov in klestenja temeljnih pravic, s številnimi pomisleki pa se soočamo tudi v okviru Univerze v Ljubljani. Akademski prostor je namreč ob pričetku letošnjega leta močno zaznamoval predlog osnutka novega Statuta Univerze v Ljubljani, kjer so zaskrbljujoče že določene nepravilnosti pri samem postopku sprejemanja.
Že v samem postopku sprejemanja novega statuta so se pojavile številne nepravilnosti, ki izvirajo iz neupoštevanja trenutno veljavnega statuta. Vodstvo Univerze je namreč predlog osnutka pripravilo, ne da bi ob tem upoštevalo 285., 286. in 288. člen Statuta Univerze v Ljubljani, ki predpostavljata predhodno razpravo v okviru Statutarne komisije in Senata UL. Neupoštevanje predvidenega postopka je tako privedlo do številnih zapletov in nejasnosti glede morebitnih predlogov in sprememb s strani deležnikov.
Sporen ni bil samo postopek sprejemanja novega statuta, pač pa tudi spremembe vsebine, ki niso bile ustrezno pojasnjene. Med spornejšimi spremembami je zagotovo zniževanje števila možnosti opravljanja posameznega izpita s trenutnih pet na zgolj tri, pri katerem je tretji izpit že plačljiv, medtem ko po trenutni ureditvi študentje plačamo šele četrto opravljanje. Tovrstne spremembe vodijo v še večjo finančno obremenitev študentov. Ukrep bo najbolj prizadel naraščajoči delež socialno ogroženih študentov, ki so poleg študija prisiljeni tudi v delo preko študentskih napotnic. Študentsko delo pogosto predstavlja pomemben vir dohodkov, ki zagotavlja eksistencialni minimum, obenem je tudi to pogosto razlog, da se za izpit nimajo časa dovolj dobro pripraviti. Vzroki za večkratno opravljanje izpita so pogosto tudi bolezni, psihološke stiske, slabo podajanje snovi s strani predavateljev, šikaniranje in podobno, zato krivde ne smemo pripisati zgolj nezadostni pripravi študenta.
Problematično je tudi krajšanje nekaterih postopkov za pridobivanje pravic, kot je na primer ukinjanje poziva k dopolnitvi v primeru nepopolne vloge, kar pomeni, da se nepopolne vloge takoj zavržejo. Nov predlog statuta prav tako ne vsebuje pravice do pritožbe na oceno.
Predlog osnutka statuta uvaja poleg rednega in izrednega študija tudi novo obliko študija – študij na daljavo, ki pa ni jasno opredeljen. Študij na daljavo je lahko problematičen, če kot tak konkurira tradicionalnemu študiju v reguliranem akademskem okolju, saj ne more zagotoviti enake kakovosti znanja in zato posledično tudi ne enakega naziva oziroma stopnje izobrazbe.
Omenjene spremembe so tiste, ki najbolj bodejo v oči, vsekakor pa statut nerazumno posega še na številna druga področja, ki se nanašajo tako na področje pravic študentov in zaposlenih kot tudi kakovosti in dostopnosti javnega visokega šolstva.
Sporna pa je tudi odsotnost predhodnega izhodiščnega besedila, ki bi omogočal oblikovanje notranje enotnega temeljnega akta Univerze in dopustil vključenost večjega števila deležnikov že pred samo obravnavo predloga. V predlogu osnutka je tako moč prepoznati številne spremembe, ki drastično posegajo na področje pravic študentov in zaposlenih, prav tako pa delujejo v smeri komercializacije in ukinjanja javnega, brezplačno dostopnega visokega šolstva.
V imenu Študentskega sveta Univerze v Ljubljani in Študentske organizacije Univerze v Ljubljani vodstvo Univerze pozivamo k prekinitvi vseh obstoječih postopkov, ki zadevajo predlog osnutka novega statuta in njegovemu ponovnemu oblikovanju, ki bo v skladu z obstoječim Statutom UL. Prav tako vodstvo Univerze pozivamo, naj pred oblikovanjem Statuta UL sprejme konceptualno izhodišče, ki naj služi kot podlaga za pisanje novega Statuta UL. V postopek oblikovanja izhodiščnega besedila in nato vse nadaljnje postopke pa naj vključi vse reprezentativne deležnike, med drugim tudi ŠOU v Ljubljani in Študentski svet Univerze v Ljubljani.
