Leta 1968 se pevka in igralka Judy Garland odloči za selitev v London. Njeni koncerti so razprodani, ampak vprašanje je, če bo to zmogla. Preganjajo jo spomini ukradenega otroštva in strah pred izgubo otrok, ki jih je pustila v ZDA.
Renée Zellweger
Začnimo kar s tistim najboljšim. Renee, ki jo poznamo predvsem iz dnevnikov Bridget Jones je tu neprepoznavna. V vlogi svoje kariere je fantastična kot nesigurna, malo odvisna in nadvse ljubeča mati Judy Garland. Ena najboljših ženskih vlog v filmih zadnja leta in nagrade ji pač ne bodo ušle. In ja, pesmi poje čisto sama. In to odlično!
Dolžina filma
Edini minus, ki ga film ima, je dolžina filma. Proti zadnji tretjini se film z izjemo nekaj scen začne vleči. Morda sem se izrazil napačno, dolžina ni problem, problem je tempo filma, ki pade. A to filmu ne vzame toliko čara, da ni prelep izdelek.
Izgled filma
Film je čudovit, od prve scene do zadnje. Režiser Rupert Goold s svojim šele drugim celovečercem pokaže, da ga čaka nekaj več. Za kamero se več kot očitno počuti sproščeno in to se v filmu opazi. Dolgi posnetki pogovorov in prelepi posnetki nastopov glavne junakinje. Tisto malo kar vidimo Londona je dovolj, da bi ga želeli zdaj obiskati.
Film se pametno dotakne tudi problemov, ki so v zvezdništvu. Ne samo odraslem, ampak tudi otroškem zvezdništvu Času primerne so tudi teme, ki se dotikajo istospolnih porok in kako napačno je bilo mišljenje takrat. Teme, ki so bile aktualne takrat, so v veliko primerih aktualne zdaj.
Film si lahko ogledaš tudi na festivalu Liffe.
Urednik portala Student.si
