Mislijo, da so boljši od drugih. S svojim početjem zavračajo zgodovino, naravo, tradicijo in še kaj bi se našlo. Lažejo sami sebi. Na živce mi gredo. Si že kdaj imel podobne misli, ko si bil v družbi kakega vegetarijanca ali vegana (v nadaljevanju: rastlinojedca)? Nisi edini.
Neka Kanadčanka, zagovornica pravic živali, se naokrog vozi v avtu, prekritim z nalepkami, ki izražajo njena prepričanja. Friends, not food in podobno. Zaradi tega so jo zmerjali, izrinili s ceste in njen avto obmetavali z različnimi zadevami – tudi s kosi mesa. To je sicer le anekdota. A raziskave potrjujejo, da je tovrstno dogajanje nekaj vsakdanjega.
Gordon Hodson na spletni strani Psychology Today omeni naslednja zanimiva dejstva:
– mesojedci se do rastlinojedcev obnašajo podobno, kot se marsikdo do imigrantov,
– najbolj osovraženi so vegani moškega spola,
– ljudje, ki živali ne jedo iz etičnih razlogov, so najmanj priljubljeni (manj kot tisti, ki se živalskim izdelkom izogibajo zaradi zdravja ali okolja),
– nasprotniki rastlinojedcev sčasoma postanejo mnenja, da si živali na zaslužijo zaščite,
– rastlinojedci se pogosto počutijo socialno izključene; celo s strani družine in prijateljev,
– ljubitelji govedine so navadno največji nasprotniki rastlinojedcev.
Ljudje smo si seveda različni. Nekaterim se živali smilijo, drugim se ne. Vprašati pa bi se morali, zakaj nekoga, ki trdi, da si živali usmiljenja ne zaslužijo, rastlinojedci tako zelo motijo. Saj jim vendar ne morejo diktirati, kaj naj jedo. Očitno jim vendarle trkajo na vest – in to jih strašno jezi. In očitno živali le niso zgolj vir hrane in užitka; celo za najbolj navdušene mesojedce ne.
Kaj si pa ti misliš o rastlinojedcih?
Če te ta tematika zanima, ti priporočam, da si prebereš članek, ki je navdihnil zgoraj napisanega.
Novinar
