Ta korejska drama je bila prva, ki sem si jo ogledala. In od takrat sem z njimi prav zasvojena. Tale je bila snemana celo v Ljubljani, tako da boš prepoznal kar nekaj lokacij v starem mestnem jedru. Po svoji ideji spominja na epizodo Black Mirror in je prav fantastična.
Zgodba se osredotoča na direktorja korejskega tehnološkega podjetja. Odpravi se v Granado, kjer naj bi se srečal z razvijalcem videoigre. Tam pa se sreča z njegovo mojstrovino. Ustvaril je namreč igro, ki jo igramo v svojem okolju (ang. augmented reality).
Prva stvar, ki res izstopa, so posebni učinki. Te so fenomenalni. Hollywood se kar skrije s svojo zastarelo tehnologijo. Druga stvar, ki je vredna pohvale, je napeta zgodba. Dobesedno vsak del je tako poln akcije in nepričakovanih zapletov, da moraš gledati naprej.
Osrednja ideja je povezanost našega življenja s tehnologijo. Kako močno na naš vsakdan vplivajo mediji in kako globoko je naša zavest zasidrana v digitalni svet. Na trenutke serija postane kar preveč napeta in celo grozljiva, ampak nikoli dolgočasna.
Kemija med glavnima igralcema je prav otipljiva. Oba sta res vrhunsko odigrala svoji vlogi in zato je ta serija ena boljših. Osredotoča se tudi na ljubezen, ampak je ta bolj v ozadju. Če si oboževalec serije Black Mirror in videoigric, si obvezno poglej to korejsko dramo.
Prvi del se začne bolj počasi, ampak konec je tako dramatičen, da ti ni čisto nič jasno. Šele čez nekaj delov res dojameš obseg zgodbe. Dejansko pa ugibaš do konca, kako se bo zgodba sploh razpletla.
Urednica revije Študent