Zgodovina
Kavo so najverjetneje odkrili v Afriki, v 9. stoletju.
Fun fact: Kroži legenda, da je neki pastir opazil, da se njegove koze čudno vedejo in skačejo naokrog. Naslednji dan je opazoval, kaj so koze jedle. Videl je, da so obirale rdeče češnje iz nekega grma. To so bili plodovi kavovca.
Kava izvira iz pokrajine Kafa, po kateri naj bi tudi dobila ime. V 13. stoletju se je razširila na Arabski polotok od tam pa po celem svetu. V Evropo so jo prinesli Beneški trgovci v 17. stoletju. Rastlina je zimzelen grm, visok do 12 metrov.
Kavovec
Razvije bele cvetove, iz katerih zrastejo rdeči plodovi imenovani češnje. Vsaka češnja ima dve semeni – kavni zrni, ki sta obdani z mesnato pulpo. Čeprav poznamo preko 100 različnih vrst kave, sta industrijsko najpomembnejši vrsti Robusta in Arabica. Slednja predstavlja 59 % svetovne pridelave kave.
Kavovec uspeva v vročem in vlažnem podnebju ter na relativno visoki nadmorski višini. Cvetenje ni vezano na letne čase, ampak na začetek deževne sezone. Za razvoj plodu je potrebnih 9 mesecev. Zorenje je pogojeno z zadostno količino dežja, ko plodovi dozorijo pa sledi trgatev.
Države pridelovalke
Kava se, kot vse ostale poljščine, prideluje na dva osnovna načina. Ekstenzivni način je značilen za področje srednje Amerike in Indije. Tu so vložena sredstva minimalna, obdelava manj temeljita in tudi dobiček temu primerno nižji. V Braziliji pa kavo pridelujejo intenzivno, kar pomeni, da v pridelavo vložijo veliko sredstev s katerimi omogočijo namakalne sisteme in mehanizacijo.
Ne zamudi drugega dela, v katerem bo že zadišalo po kavi.
Novinar
